Srečno 2008

Želim vam:

• da se nikoli ne bi spraševali kam vam je zbežal teden
• da bi vsak dan imeli pol ure zase in za tisto kar vam je všeč
• da bi se prej kot zvečer spomnili, da morate jest
• da bi lahko vsak dan popili kozarček piva, vina ali borovničk
• da bi se vsak dan iz srca vsaj 5 minut smejali
• da bi se vsak dan lahko naspali
• da bi vas psi ubogali, pa ne preveč
• da ne bi imeli okoli sebe tečnih ljudi
• da bi se vsi sestanki hitro in uspešno rešil
• da bi....
• da bi...
• da bi....
• ma kaj naj bo pametna

želim vam, da pač preživite tut ta let!

Siva kučma, bela brada,
topel kožuh, zvrhan koš.
Joj, že prišel je med nas
stari, dobri dedek Mraz.

• Pa želim vam, da bi to leto odkrili nazaj otroka v sebi in se spomnili občutkov in iskric v očeh, ko smo ga čakali in si tole cmokali.

Čredni nagon

6 bab v našem zimskem vrtu je v sorodu. In samo pol ure sem sedela tam z njim, torej bilo nas je 7. Sploh mi ni potrebno več preučevati črednega nagona, ker sem ga spoznala v nulo. Pa matr, da imate moški prav, ko pravite, da smo ženske navadne kure!

Ne vem sicer kako se te babe kaj zmenijo, ker so po moje tudi ne slišijo, govorijo ena čez drugo, ko pride tema na otroke se združijo v atomsko bombo ki se gobasto širi do tega da jima ena lepo pove, da je videla že 5 kontinentov, bila tam pa tam, je sicer res da nima otrok, ampak konec koncev jih sedaj tudi one več nimajo in se ukvarjajo s tem zakaj nimajo vnukov.
Ni bilo hujšega kot ko jim povem, da mladi res nismo na svetu zato, da jim bomo na stara leta rojevali otroke, da bodo imele možnost interakcije z isto raso - beri babic.
Kolk so te ljudje smešni, saj lahko naredijo dve družbi. Ena, katerim je skupno vnuki in druga katerim je skupno kdaj bodo vnuki.

Na koncu sem se vključila v čredo in kar naenkrat se je mnenje o meni spremenilo. Celo fejst sem. Neee prosim ne, samo naj mi one ne rečejo da sem fejst! Ker potem sem take kot one.

V glavnem ja, moški imate prav, ženske so kot ene navadne kure!

Ampak ok, moram biti na naši strani zato....
Najbolj neumna ženska lahko vodi inteligentnega moškega: ravnati z bedakom pa zna le silno spretna ženska. (Rudyard Kipling)

Predpraznični dnevi

Obilica hrana in pijače te spodbudi, da ješ naslednji dan kaj na žlico. Res je, da se mi že par dni po glavi mota ričet in danes je bil. Hvala Boštjanu, da me je bo enajstih nenačrtovano zbudil, ker drugače bi imela kosilo za večerjo. Tako pa je tri urce minilo in kosilo je bilo odlično.

Konec koncev bomo nemara spoznali, da je hrana v pločevinkah bolj smrtonosno orožje kot strojnica. (George Orwel)

Ričet iz piksne definitivno ni isto kot tisti, ki ga kuhaš doma in prej še ješpren in fižol namakaš skor cel dan.

Čokolada

Priznam, sem čokoholik in to tak, da lahko cel teden ne jem nobene hrane in živim samo od čokolad.
In to spet počnem in to se bo končalo, ker nikamor več ne pelje. Ok pustimo to, da se redim, problem je v tem da me stalno boli želodec in samo čakam, da me začne pečt še zgaga. Ok to oblažim s tem, da pojem vsak dan skledo solate.
Komaj čakam, da bo konec praznikov, ker itak da mi vsi prinesejo čokoade - le kaj drugega naj mi?
In še nekaj je 2.1.2008 pojem vse čokolade kar jih imam in potem ne bom en mesec pojedla niti ene čokolade!
Razen...
Tole je pa edina stvar kateri se ne morem upret. Vsa sreča, da jo dobim samo kadar gre brat v Bruselj (in to ni več kot 3x na mesec). In pa še nekaj. 3 so v škatlici in ne morem vseh na enkrat pojest!

Redno uživanje črne čokolade pomaga pri kronični utrujenosti, je dokazala študija, ki so jo opravili ameriški znanstveniki. Dovolj je že nekaj tablic čokolade z najmanj 70 odstotno vsebnostjo kakava na dan. - no to je razlog, ne pa da je čokolada nadomestilo za seks!

Mesar

Nepričakovano je vedno najslajše.

Danes sem ga srečala po treh letih, popolnoma nepričakovano in zaradi spleta okoliščin.
Pač sem čuden potrošnik in kljub temu, da delam v BTC-ju do danes še nisem bila v Tuš-u. Saj tudi danes nisem imela namen it tja, samo me je množica obnorelih potrošnokov prislila, da sem samo odvila prvi možni odcep ven iz kolone in to je bil Tuš-ov parking. Ker je bil plac na parkingu sem šla še po malco. In med ogledom strcune sem prišla tudi do mesarja.
Tako kot vedno s polno glavo misli kaj naj jem ali naj sploh jem, pa a bi kupila meso za Bajko, slišim nekoga pet pesnico Kaj ti je deklica, da si tak žalostna. Poznan glas, dvignem pogled in vidim enega strička ki poje pesmico in se smeji.
Tak nasmeh presenečenja in veselja mi že dolgo ni nihče pričaral. Ta striček, nimam pojma kako mu je ime je bil mesar v bivših Živilih blizu mene. In ko je bil Ajša breja sem začela tam kupovati meso. Enkrat me je vprašal če smo velika družina, ker je tako sklepal glede na to, da sem kupovala po pol kile mesa na dan. Pa sem mu povedla, da je to za psičko, ki je breja. Postala sva ta bolj prijatelja, ker ima tudi on psico in vedno sem dobila ta bolj meso po ceni najslabšega.
Vsak dan je vprašal če je že, kako je bil vesel, ko sem mu povedala da so. Saj upam, da ni nikoli imel problemov zaradi kao ostankov kot mi je računal, dalal mi je pa plučno pečenko.
Pa kako je za mladičke prvič mlel meso, pa čez 14 dni kostke rezal in sekal....res je bil s srcem tam.
Predno sem mu povedala kaj bi, sem mu povedala kako so pojedli in kakšen drekec so imeli.
In potem so Živila zaprli in zgubila se je sled za njim. Za mojim prijaznim mesarjem, ki mi je vedno dal ta bol meso. Pa vedno me je učil kaj je za juho in kaj za golaž, pa zakaj naj si to zapomnim če on ve.
In večkrat sem se spomnila nanj in evo....danes se me je razveselil kot jaz njega. In po novem letu greva na kofe.

Štefanovo

Zakaj sem si to zapomnila, nimam pojma. Verjetno zato, ker je to praznik konj in tisto česar se bojim pač spoštujem. No tko je no, saj se jih ne bojim tako da bi bila sedaj panična ampak do njih čutim strahospoštovanje. Jaz ne grem do njih in upam da oni ne pridejo do mene. So mi pa to ene res lepe živali.
In smo ga preživeli, lepo, na sprehodu z ljudmi s katerimi se imam lepo.

Zdi se mi, da bi nekaj ukradel, če bi dan preživel v brezdelju. (Louis PASTEUR)

To sem tudi jaz včasih mislila, sedaj si pa privoščim to in se imam brez kančka slabe vesti fajn.

Božič

Praznik, ki ga preživiš s svojo družino in prijatelji. Sem ga preživela z družino ob kosilu in v družbi prijateljev čez dan. Popoldne v družbi stare prijateljice in skoraj vse je bilo tako kot včasih. No le orehova potica je bila koksova (ne morem reči da je odlična ker mi bo njena mama zamerila in ne bom dobila tisti kos orehove, ki ga na leto pojem).
Čas pred tem sem si delila s prijateljico na kavi in prav razveselila me je kelnarca tam ker si je zapomnila kako dolgo naju ni bilo tam.
Praznično kosilo je bilo po godu mame, saj je dobila pohan telečji zrezek. Prav nič ne pogrešam pohanja čeprav si ga res privoščim le parkrat na let.
Lepši del dneva priznam je bil dopoldanski sprehod. Božiček mi je uresničil del želja, vem porepozno sem ti pisala za kaj več, in mi med drugim podaril tudi malo zametkov snega, ravno dovolj da je bilo lepo.
Bajka je imela družbo jaz pa tut in če sem poštena se ne bi nič branila takih druženj in bi tole ponovila takoj.

Se pa že cel dan ukvarjam s slabo vestjo in sem jezna sama nase. Včeraj sem nekoga z enim svojim stavkom prizadela. Pa sploh ni bil mišljen tako kot je izvenel. Če mene boli reakcija ki je bila pri človeku nenadzorovana ko sem to izjavila, si ne želim predstavljat kako je zabolelo. Glede na reakcijo je moralo močno. Takoj ko sem povedala do konca, sem vedela da ni bilo lepo, hotela popravit pa ni šlo. Mogoče zato ker me je zabolela reakcija. Pa sploh ni važno, mori me danes že cel dan to, da sem se želela pogovorit o tem, reci oprosti žal mi je. Zakaj ni šlo pa je bilo časa in priložnosti dovolj? Mogoče zato, ker potem priznam kako visoko vrednost ima kdo.

Srce ima svoje razloge, ki jih razum ne razume. To odkrivamo v tisoč rečeh. (Blaise PASCAL)

Razmišlanja

Ja, en simpatičen smrkuc mi da mislit vsakič ko ga vidim. In to naredi še na en tak način, k mu niti nočem niti nimam potrebe po tem, da mu kontriram.

"Vsakdo je vsak dan petnajst minut pravi bedak. Pomembno je, da te meje ne presežete." (Elbert Hubbart)

Dobr je samo to, da ni to vsak dan!
Zadnje dni mi pride na usta tako velikokrat komad tako je dobro biti glup....
Občasno me res zanima kako živijo tisti, ki se jim jebe za svet, ki egoistično strmijo k svojim ciljem, ki jih boli k**** za druge.
K se naredijo bukove bl k bukev sred gozda. Sicer, priznam, da še nisem čisto ugotovila al se morajo res delat bukove al pa taki res so.

Danes je težko bit budala! Konkurenca je velika, pa se dokazovat se moras večkrat na dan!


Matr sem budala, danes je ja božičen večer jaz pa o budalah in kretenih govorim.
n
Srečen Božič pa kar koli že to pomen. Saj sem že enkrat povedala, da ne maram praznikov a ne.

Je pa neki res, ob Božiču in Novem letu lahko vidiš lastno ceno. Kot kaže sem draga, ker že drugič praznim sms box v mobitelu. In kar nekaj čestitk je kot kaže osebnih, ker ne pišeš ravno vsem ostan to kar si in ne prilagajaj se drugim. Preveč osebnih stvari je med tekstom, torej....ljudje saj je ok, bom to kar sem ker druzga ne znam bit!
Pa še nekaj. Hvala vsem, ki mi želite da srečam princa na črnem konju ki ga baje čakam. Veste, en manjši problem je - bojim se konjev tako da to ne bo to. Če pa govorimo o koničih pod haubo....ene 130 bi jih bilo čisto dovolj ker kar je več je smrtno nevarno, ker bi prišlo do tekmovanja ti pokažen, da zmore več. Pa še nekaj je....verjamem v to, da če ti je in ko ti je namenjeno te najde tako ali drugače.

Pismo božičku

Eko sem ga pozabila napisat....to je to preporsto.
Mogoče pa še ni vse izgubljeno

Dragi božiček!

Vem, da sem pozna ampak če me imaš res rad in če ustrežeš vsem pridnim otrokom potem se vseeno spomni name. Saj moje želje so čisto skromne.
Torej, želim si eno hiško nekje na obrobju Ljubljane, kjer bi bilo nekaj ravnice in ne ravno preblizu veliko sosedov. Želim si, da bi bil pred hiško ko pridem tja parkiran moj nov avto, saj veš da rabljenim ravno ne zaupam, in sicer kakšen jeep al pa lep črn enosprostrc. Če bi bil tudi bazen bi bilo že skoraj kičasto, tako da to bova naredila drug let. V hiški bi bila pa Ajša pa Bajka pa muc, ok da ne bi bile v večini ženske, bi bil lahko tudi kakšen fant, da nam ne bi bilo dolgčas. No pa v hiški bi moral biti prostor še za kakšnega psa. No psi bi imeli itak prostor, samo tisti ki ne bi bili moji oz. najini bi imeli prostor drugje.

Ker vem da sem ti tole malo prepozno napisala in bo težka si želim le, da bi bil jutri sneg;-)

Tvoja Alenka

Priznati sebi svojo vrednost

To je vedno najtežje. No komot si priznam, slabe stvari, brez problema ker sem tukaj fer do sebe. Ne morem pa si priznati dobre stvari in to je tisto, kar me zadnje dni mori. Če si priznam svojo vrednost, ki mi jo priznavajo drugi bo skrajni čas, da stopim iz množice in da se neham skrivat za drugimi.
To je podobno kot takrat, ko sem imela res probleme s slabo vestjo, ko sem nehala kadit. Zakaj sem se jaz nelagodno počutila ob kadilcih mi ni bilo jasno. Predvsem sem imela slabo vest ker sem naredila ta korak in bila v očeh kadilcev nekaj več. Pa kaj, saj sem! Po 18-tih letih sem brez problemov nehala. In nehala sem točno tako kot sem si zamislila. In ja ker nočem biti nekaj več se vedno skrivam za množico, a dejstno je da to množico vlečem naprej.

Spoznanje: "Vsako naše spoznanje se začne z našimi občutki" (Leonardo Da Vinci)

Občutki me redko varajo in zadnje čase spet hočem ugajat drugim, da bom lahko zadovoljila tisto lastno željo po nečem, ampak hkrati pa nikjer ne bo videno, da sem to v bistvu naredila jaz.
Mogoče je bil prvi menjnik ta, da sem padla na izpitu, svoji intuiciji v takih momentih vedno zaupam, ker vem, da me vodi prav. Po drugi strani pa zakaj moram sebe dajti v nič zato? Namesto da povem sorry ne bom delala namesto tebe, raje s tem, da sebe "ponižam"kot rečem ne?
Ja, tudi deloma čeprav mi gre že veliko bolje s tem. Sem se že naučila reci tudi Ne, brez kančka slabe vesti.
Še vedno me pač zanese, ne naredi drugemu tistega kar si ne želiš da bi drugi storili tebi in pač koga s tem, da mu ne povem kar mu gre nočem užaliti ali prizadeti. Zato pač pustim kakšnega kdaj tudi nastopat pred drugimi samo.....saj tudi množica kmalu oceni sogovornike in jim da vrednost, ki jim pripada. Tebi pa tudi ob tem zraste, to je res.
Tudi barva mojih las je del tega. Res je sicer, da se da s to barvo lepo živet, samo a moram res delat norca iz sebe zato, da pridem do besede? Pa saj me ne pustijo do besede zato ker sem blond ampak ker jim kaj pametnega povem.

Čas bo počasi, da neham bit blondina in da se neham skrivat za množico.
Čas, da se bo točno vedelo, da to je tako zaradi mene, da to ni naredil kdo drug, ampak jaz. Ok v drek bomo še vedno spustili kakšnega drugega, po smetanco bom šla pa kar sama.

Moje živali so razvajene

No pa ljudje tudi. Vse skupaj se je začelo že včeraj zvečer, ko sem šla pogledat moje fante v službo kako se imajo na žurki. Načeloma se teh žurk izogibam ker ob obilici alkohola le ni biti fino edina ženska. No je pa res, da se vedno pokažem tam in takrat se pustim razvajat. Malo pikada, da preveriš psihofizične sposobnosti in tistim, ki nimajo več kordinacije resno zatežiš da naj malo nehajo pit, pa določene nafutraš, je pa res, da je tam en, ki vedno mene nafutra. Kako naj rečem ne, če mi nareže na koščke, me posadi v naročje in me pita. Eh kako malo rabijo moški da so veseli. Men pa tut občasno paše, če sem poštena.
No nadaljevalo se je ponoči, ko je Bajčki začela bruhat. Ok pobrišeš in je, samo ne Bajči je čisto preveč potem občutljiva in seveda razvajena ker....ja kaj no, ker mi je tako všeč. Kadar bruha se vleže v žličko ob mene in jo moram božat po trebuhu, če je ne, ne spi. Torej če je dete bolano je bolje da spi ona kot jaz. Pa tako smo imeli do šestih. Adijo spanje o katerem sem sanjala cel teden.
Kot vsako leto po žurki sem tudi letos šla pogledat kako gre starim partizanom, ki so roko na srce vzdržljivi veliko bolj kot mi mladi. Jih ni malo k vstrajajo do jutra in gredo direkt na šiht. Ko sem to nazadnje naredila sem skor umrla tisti dan. Ampak je lepo jih časit kavo, pa se malo pogovort se o vseh stvareh, me je že kar mala tredicija da se zjutraj dobimo.
Bajči je bolš, no jaz bi bila tut, če bi mi kdo takrat ko me želodec zvije kuhal kamilce, pa jogurt prinesel, pa kuhal kosil. No je pa res, da sem po dolgem času tut jaz jedla spet kosilo. Se vidi, da imave isti okus.
Hmm še enga bi razvajala, psa sem že skor prepirčala, da mu drugega ne ostane kot da se prepusti.
Biti moraš srečen, da lahko nekoga osrečiš:
treba je nekoga osrečiti, da bi ostal srečen. (Maeterlinck)

Franček

Je moj sodelovc, ki ima danes poslovilno žurko, ker gre v penzion.
Franček.....kaj lahko povem o njem? To, da se mi je zaradi njega zagnusil pečen piščanc. Res se mi je, ker sva 4 leta delila pisarno in ta človk je direkt za mojo mamo....skoraj vsak drug dan je jedel piščančka. Je pa res,da kadar je jedel klobaso mi je dal vedno glavco (konec klobase) za pojest in tako dobro se mu je zdelo, ker sem mu jedla z roke.
Drugač pa...njegov em, em, rečimo naprimer....s tem začne vse. Kar koli razlaga naj bo kaj pomembnega al pa vic se začne s tem. No je pa res, da ko prideš do njega in kaj rabiš je vedno odgovor noben problem in res zrihta vse. Samo tako, kakršen si ti do njega tak je on do tebe in midva res nisva imela nobenih težav. Drugi pa....nimajo ga radi in prejšnji vikend je padla ideja da za adijo dobil plesalko na poslovilca. Vse je bilo dogovorjeno, pa smo je odpovedal, ker se del ljudi ni strinjal. Kretni, njemu zadrega nam pa veselje. Tut noben ne misli!
Njemu zadrega....ja, celo življenje je bil švaler, zapeljivc še iz stare dunajske šole. Tako počasi in lepo ti je pihal na dušo da so pomoje bejbe kar padale nanj. E, samo nekaj mu zamerim. Če že imaš ljubico, daj pazi da nima zelo podobnega glasu kot žena, ker enkrat sem močno zajebala po telefonu, ko sem ženi rekla,da je na poti k njej, v bistvu je šel pa k ljubici (saj mislila sem da je ona in ne žena). No tudi to zadrego sva rešila tako, da sva ženo naučila povedat kdo je in nikoli več ni bilo problema.
Dokler imamo spomine - obstaja preteklost.
Dokler imamo upanje - nas čaka prihodnost.
Dokler imamo prijatelje - je lepa sedanjost!

Poslovna darila

Spet je še tehle 10 dni do konca leta, ko so samo poslovna darila v igri. In letos imajo vsi dobre ideje. Nosijo nam hrano. Včeraj smo imeli sadni dan. Danes pa se je začelo že ob desetih. Prvi narezek, pa potem še en, pa ....ko že skoraj nismo mogli več hodit pride še sodelovc, ki je dobil sina in prinese še en narezek in piškotke.
V bistvu bi pa le en koledar kjer so trije meseci gor in pa enega namiznega za mojega prijatelja, nič drugega ne rabim.
Pa pride potem še ena stranka in mu je bilo nerodno, ker je zame pozabil....haha če moškemu stopiš na slabo vest ....jutri dobim vse, ne samo koledarja še šalčko, pa majčko, da o kolenadrju ne govorim.....vse bo. Samo neki prosim, ne več hrane nosit! Saj me je nekaj skup, samo res ne pojem velik.

Maili

Dobr, da so zastonj!
Jaz res ne razumem ljudi, ki vedo, da nimam časa, in da ko imam čas sem malo preveč zmatrana, da bi sedela za računalnikom in gledala mail-e. Ja, jih pogledam seveda, z veseljem, saj zato so.
Ampak vse se konča, ko odpreš mail in je v inboxu 13 mailov od iste osebe, pa še v spamu 3-je. Pa nič od tega ni namenjeno direktno samo meni, v nobenem ni vprašanja kako sem, ali pa vsaj vljudnostni lepo se imej. Evo sem si vzela čas....eno uro, da mi je vse dol pobral in da sem pogledala. Pa vsi vi, ki mi pošiljate te maile res mislite da jih potem gledam z veseljem? A se lahko zmenimo tako, da vsak dan pošljete največ 2 taka neosebna. Aja pa še nekaj, proti ženskam nimam res nič osebnega, amapak a lahko nista oba z nagimi deklinami ;-) ali pa filmčki s seksom?

Ja ja, vem kaj mi manjka in kaj je tisto kjer sem sporostila energijo, ko jo je bilo preveč. Ajšika in trening obrambe - in na koncu si tako zmatran a hkrati umirjen in srečen.

Prijatelj je tisti. ki nam pusti svobodo. (DEBBIE ALICEN)

Cvetje v jeseni

Dober zaključek dneva je bil. Že cel mesec bežim pred seboj in svetom, si pojem Preprosto hči s planin, da najdem motiv. Ko pridem v gozd se počutim domače in sporščeno, ker tam se nobenmu ne mudi.

Včeraj bi dobila odgovor v katero smer se bo obrnilo moje živeljenje, pa ga nisem, ker smo skenslal sestanek. Dobro, bomo se uskladil ni vrag, če ne letos pa drug let. To ni je vedno všeč ob koncu leta, ........ne sekiri se, bomo drug let zrihtal.

V bistvu ok, ker sem s tem dobila še malo več časa, da opazujem potencialne partnerje.

Na kavo pa vseeno grem, kar je bilo v tistem momentu še najlepša novica, ker imam moralnega mačka do obeh, tako psa kot lastnika, a jebat ga, kdor dela greši.

Dati na tehtnico ali prej še kaj naredim ali grem spat. Ma ne, bomo najdl energijo. Banja, polna vode ti jo vedno da. Oči, mami ja vem neverjetno veliko vode porabimo, samo brez tega ne morem. Ko ugasnem, grem za 15 minut v vodo in lahko spet živim. Se vidi, da sem ribica in rabim vodo. Ko jo bom rabila zato, da lahko zaspim se bom začela spraševati o bistvu življenja.

Pridem na kavo in človek je še bolj zjeban kot jaz. Super ta je že na tem, da rabi vodo zato, da zaspi.

Neca Falk

Vsi ljudje hitijo,

pa nekje živijo

z obrazi obrnjenimi v tla

nihče nikogar ne pozna.

Alo res bi šla živet nekam v hrib, pa magar kosit nazaj na roke travo. Samo tam se jim ni bilo potrebno ulešt v banjo, ki ni šlo več, so padli dol kjer so takrat bili, potegnili posušeno travnato bilko in jo dali v usta ter zaspali ali pa se igrali al bo kura al peteln prišel iz njenega perja. Res bi bila rada hči planin, ne pa tega betona in večnga norenja.

Pravzaprav pomeni živeti urediti si življenje tako, da smo kar najbolj zadovoljni. In še to ni tako lahko. (Francoise SAGAN)

Festina lente

Hitro je hitro prehitro in to se je zgodilo danes zjutraj. Ni lepo začeti dan, ko gledaš zgoren tovornjak in avto pod njim v katerem je umru človek.

Hitimo počasi!

Vse na enkrat

Stojim v vrsti pred blagajno in pišem sms, ko začutim, da mi nekdo res stoji zelo za hrbtom in tega ne maram. Pošljem sms in začnem zaznavat en poznan vonj. Ravno se hočem obrnit, da preverim če je to res, me primejo ene velike roke za rame in na vratu začutim poljub. Se obrnem in ja....bil je on. Skoraj pet let sva bila skupaj in tega vonja ne pozabiš nikoli. Sploh če te na začetku privlači na koncu ti gre pa tako na jetra. In tudi danes mi gre! V trenutnku sem se spomnila še tega, da me je zaradi 40-tih cm razlike vedno bolel vrat in pogovarjala sva se samo par minut, pa me spet. Itak, da imam zafrknjeno službo in grem komaj na malico, pokliči in greva kdaj zvečer na kavo (vem da ne bo, ker ima ljubosumno bejbo ;-))
Pridem v dvigalo zrem v tla in premišljujem če bi morala iz vljudnosti le it na kavo z njim, ko en reče o buhtelj.....buhtelj....fak saj to je bilo namenjeno meni, ker ta glas tudi poznam.
Pa kaj je danes dan bivših???? Spet ista zgodba, jeba od službe veš so se stvari spremenile, samo še delam, tut na malco grem komaj, daj poklič za kavo. No tu dobim vabilo naj kar k njemu pridem......ja sem že tam!
Pridem v slubžo, premišljujem po katerem kanalu bom srečala še tretjega, ko mi zazvoni telefon......ta ni bivši, ker sva ga samo neuradno srala v mladih letih in potem postala prijatelja.

Življenje - to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. (Pjotr A. PAVLENKO)

In tako je tudi z bivšimi. Zaradi njih si boljši, ker si ob njih spoznal določene stvari, si se spremenil, si v vsakem koncu dobil začetek nečesa novega.
Bivši so luštni, samo ne vsi na en dan, v isti uri in skoraj na istem mestu.

Padec

Pa smo ga pridelali tudi mi, padec na izpitu. A zakaj, ker ČE NE VADIŠ JE LOGIČNO DA PADEŠ! Torej vsaka stvar potrebuje svoj čas za vajo.

Tale padec mi je zelo všeč, no razen 21€, ki sem jih pušnila.
A zakaj mi je bil všeč, ker pomeni dost stvari. Prva je ta, da moram poslušat sebe in ne delat nekaj zato, da ustrežem drugim. Nikoli mi ni bilo všeč, da pes hodi kot robotek zraven tebe in dela kot stroj. Meni je pes partner s svojo osebnostjo in svojimi čustvi, na katere se oziram in ki me vodijo.
Spremnijam ga le toliko, pa še to ne spreminjam ampak le dam v okvire, ki jih potrebujem za normalno sobivanje z njim.
Pa ne pomeni, da sedaj opravičujem svoj padec ker sem že takoj napisala zakaj sva padli. Ker nisem vadila.
Mi je pa mejnik, ker je dokončno danes odločeno, da ne grem delat licence, ker ne bom ugajala drugim. Zato da učim to je ne rabim. Zato, da bom enemu za suport.....mi ni treba it.
Ne bom delala nekaj, česar nočem. Že lani sem požrla cmkok v grlu in jim povedala tisto kar želijo slišat in ne tisto kar počnem in zaradi česar imam rezultate. Ko sem jim povedala to, sem bila negativno ocenjena. Samo čudno mi je, da potem moji tečajniki in konec koncev tudi moji psi naredijo izpite. No ja, sem požrla svoje delo in principe in sem jim povedala to kar nikoli ne počnem in (matr sem počela ja danes in prejšnji teden sem to počela) ne verjamem v to, kar sem jim govorila. Ampak licenco pa imam.
Ni mi treba še enrkat čez to, da bom morala požreti svoje dosežke pred veljaki in svoj način dela, ki sem ga izpopolnila preko dela in ne preko nazivov in avtoritete.
Pa konec koncev zakaj bi morala spet biti stroj 2 meseca in ne imeti niti minute časa, ker bi iz predavanj zamujala na poligon. Ne, ne ni mi treba.

In tega danes ne bi bilo potrebno doživet, ker sem ravno zvečer predno sem zaspala slišala tole pesmico nekoga pet:

Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
vdrugi roki zlati smeh.

Kdor vesele pesmi poje
gre po svetu lahkih nog,
če mu kdo nastavi zanko,
ga užene v kozji rog.

Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
vdrugi roki zlati smeh.


Bistri potok, hitri veter,
bele zvezde vrh gora,
gredo z mano tja do konca
tega širnega sveta.

Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
vdrugi roki zlati smeh.

Ulegla sem se zraven Bajke in ji pela pesem na uho, ko je bilo konec, sem ji rekla. Bajč uživi jutri, ker jaz bom, pa če si naredivo celo bruko, nama bo luštno. In nama je tut blo. Pa še kakšnemu samo ne z istim predznakom kot nama. Pa naj uživajo pri tem, ko šibajo mesiči Alenka je padala.

Ampak tale padec je tako lep, ker se je po njem tako lepo pobrat in it v pravo smer.

Kilavo dete

Tako nekako sem se včeraj počutila, pa ne samo jaz pomoje. Imeli smo pač sindikalno zabavo vseh, ki smo člani istega sindikata in samo mi smo bili brez šefa. Saj razumem, da se tut njemu ne da, pa da se počasi poslavlja, ampak vsaj zaradi drugih se naj potrudi in pride.
In kadar mi spet ni kaj všeč zaradi principov postanem malo, tisti ki me dobro poznajo, pravijo da dobim iskrice v očeh in rožičke na glavi ....in utrnila se mi je fantastična ideja. Sodelavec gre v penzijo in ker je fante celo življenje bolj kot ne je* v glavo, mi sedaj na prefinjen način to lahko vrnemo. Kako? S striptizeto! Pa naj vidi kako je to če se izživljaš nad drugimi;-)
A sem žleht? Ne ne samo malo pasja ;-)


Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno. (Carlos Castaneda)


V ponedeljek grem v akcijo, da prepričam pravega človeka, ki je malo višje, da ja, da se operem odgovornosti, ker tukaj hodim po zelo tankem ledu.
To, da so sodelavci za, sem se pozanimala že včeraj in to takrat ko so bili še trezni! Res je, da sem to naredila na prefinjen način v smislu, da bomo mi imeli nekaj od tega, da gre. Kaj, sredstva ne opravičujejo cilja a ne?

Individualist?

Če si individualist si neke vrste tudi egoist, če si egosit si sebičen, da si lahko sebičen, moraš biti tudi hinavski.
Zakaj sem individualist? Ker nisem egoist, sebičnež in hinavc.
Torej plan dela za naslednje leto je. Uči se tega. S tem, ko se naučim tega, neham biti jaz.
Ne, sebe ne dam!
Ampak neki bo treba narest, saj če dobro pomislim sem bila v individualizem nekako prisiljena.
Ko me kdo vpraša zakaj sem samska mu odgovorim, da zato ker sem se navadila. Naslednje vprašanje je, a ti ne bi bilo ok če bi kdo kaj naredil namesto tebe. Hmmm ko si sam, si organiziraš stvari tako, da imaš vse pod kontrolo. Naslednje vprašanje je vedno kaj pa, ko je treba popravit avto. Noben problem mehankar in štromar sta v ulci, samo zavrtim telefon in je že urejeno. Poči guma, ja pa kaj, rokavice imam vedno v vratih, guma tut vem kje je. Je pa res, da zadnjič ko sem imela tisto enkrat na leto štikle sem sredi poti pomislila, matr kaj če mi poči guma, kako bom s temi čeljvi butnila dvigalko, da se odšravfa guma? Kaj če bi imela še ene superge za vsak slučaj v avtu??? No kaj taka sem, vedno en korak pred dogodkom.
In tako te naredi individualizem, ker se moraš zanest samo nase.
Zakaj sem individualist tudi na poligonu.
Predvsem zato, ker nisem konflikten človek in če vidim, da se ne da zment pač naredim sama vse, da je tako kot mora biti, potem se pa umaknem. Zunanji nikoli ne smejo občutiti, da ne štima v timu. In ko se je to začelo vidno odražati tudi na ven, sem se pač iz tima umaknila. Spet so se pokazale dobre stvari biti sam, ker s tem lahko razviješ prefekcionizem do tiste stopnje ki ga hočeš in na tej stopnji tudi prevzameš odgovornost.
Ma ja, če sem poštena se veliko stvari vrti okoli odgovornosti.
Tudi v službi počnem čisto preveč stvari ki bi jih drugače morala dva, ampak sta med seboj povezani in ena brez drugege ne moreta in je bilo najbolj enostavno to združiti tako, da delam sama. S tem se mi ni potrebno na nikogar zanašat in nikogar čakat. Sem sam svoj gospodar in sama odgovarjam za vse.
Ok dobivam pa še delo od enega. E jok brate, odpade. Tukaj so pa že preveč posegli v mene in moj stavek ni panike bomo zrihtal. Bomo ja, samo......a bomo dnar tut delil? Ne bomo. Torej......stvar je taka, bomo tole naredi, itak, saj drugače spet ne morem delat tistega kar delam drugače. Samo jap, drugo leto bo še en mejnik padel in ko bo padel, bomo na novo postavljali pogoje. Se bom pa enkrat obrnila na višje inštance, saj zato jih imamo in jih itak plačujem. Bom pač, prepustila da drugi kaj naredijo zame. To še nisem ziher če ne bom prej preučila vse možnosti in jim bom rešitev nakazala, kaj no malo sebe lahko obdržim a ne?
Torej ja, drugo leto me čaka leto sprememb. Sprememb življenjskega stila?
Dogovarjamo se, da bi se združili na poligonu v društvo. Spet adijo individualizem, živjo timsko delo.
Kaj me sploh privlači pri individualizmu? Sigurnost in pa spet tista navidezna vatka? Problem zaupanja? Ne to ni problem, ker vsak ima pravico enkrat v življenju zafrknit zadevo, takrat je opozorjen, ponovi jo pa lahko samo še enkrat, torej to ni problem.
Problem odgovornosti? Hmm če nekomu daš pristojnosti dobi tudi odgovornosti. Torej zberi ljudi, ki jim daš lahko pristojnosti. Ok bomo delili odgovornost, a se to da? Ja nič kar se mora se mora, a ne.
Po drugi strani pa je tako fino če imaš ob sebi ljudi na katere se zaneseš in ki naredijo kaj namesto tebe. In če se bom šla drutvo to pomeni, da mi ne bo potrebno z vročino biti na poligonu, ker bom imela lahko zamenjavo ali pa brez kančka slabe vesti pač odpovedala trening.
Slaba vest....no vesti se moram tut počasi rešit.
Včer sem enga mal slabo poslušala, ker ga nisem hotela slišat, ker bi mi malo dal šegu pred oči, kar pa zdele nočem. Ampak men se zdi, da v tistem kar sem mu pustila povedat je bilo povedano, da ko se individualist pridruži timu mu malo padejo osebnostni standardi.
To pa sploh ni slabo, ker mislim da je problem vsega, da imam malo previsoke standarde zase. In ja saj mi ni potrebno biti tako hudičevo načelna. K vragu principi in načela...še ena učna lekcija me čaka....zakaj imam občutek da bo leto polža - učna leta izumitelja polža.

Spet imam čas

Imate občutek, da ste na svoji poti obtičali? Slavite to! Slavite spoznanje, da je vse relativno in da ste se morda morali ustaviti zato, da vas drugi lahko dohitijo. Ali zanikate njihovo udeležbo v tem, kar ste ustvarili? (Kryon)

Tole mi je danes dalo misliti. Zjutraj sem se komaj spravila iz postelje, ampak ok to je običajno, ker pač rada spim. Bolj me je zmotilo to, da sem tamali komaj spravila iz postelje. Ajšo itak prosim vsako jutro, da vstane, Bajka je pa vedno za. No danes je samo maček vstal, ker je bil žejen. Ampak red mora bit, zato sem zaostrila svoj glas in sta vstali.
Kako se vedno ob takih momentih potem smejem sama sebi ker si včasih kakšno čudno mislim o svoji sosedi, ki se že navsezgodaj dere na hči. Mi je pa všeč, da se sama tega takoj zavem in neham, ona pa kar ne neha....

Živim po pasje. Človek je moj najboljši prijatelj. Življenje je pasje. Pes je človekov najboljši prijatelj. (Aforizem Evgena Juriča)

Ampak imam dve psici in enega mačka. Malo smešno je če pomislim kako različni so. Muc totalen egosit, dobesedno me ima na svoj mav. A nimam tut jaz ljudi na tlesk?
Ajša je samozavestna, avtoritativna psica, ki ne pusti, da bi se kaj preveč vtikal vanjo, je pa res da se mi niti ni potrebno ker zna odlično precenit situacjo in odreagira odvisno od nje. Z njo se da skoraj brez konfliktov živet. Pri njej mi je všeč to, da je enakovredna in da daje spodbudo in energijo, ko je potrebno. Všeč mi je pa tudi to, da ko izsiljuje to počne na nežen in zabaven način.
Bajka je eno tako ustrežljivo bijte, ki naredi vse, da si vesel. Ne prenese slabe volje in takoj poskrbi da te mine. Je ena boljših pečk v postelji ker se lepo stisne k tebi in vsak večer predno zaspi obrne glavo k meni, da dobi lubčka potem pa zaspi.

So moje živali res ogledalo mene in to kar iščem pri ljudeh? Ok tisti, ki imaš vse tole v sebi, se oglasi, vrata so ti odprata!

Zaupati

Okoli vseh dreves se lahko loviš.
Za vsemi drevesi se lahko skrivaš.
Na nobeno se ne naslanjaj!
Ne veš katero je trhlo,
nagnito,
spodkopano,
spodžagano.
Lahko padeš. Hudo.
A to ni najhujše.
Huje je, ker potem sumiš,
da so vsa drevesa trhla,
nagnita,
spodkopana,
spodžagana.
In potem si tako žalosten
in sam.

(Neža Maurer)

In tega zadnjega nočem!

Pa mi niti ni teba, ker imam ob sebi ljudi, ki ....uf občasno res delajo na moj tlesk s prsti, ali pa le na premik oči. Pa to ne pomeni da sem terorist, a ne?
Pa saj sem jaz ista do njih.

Vedno je bolje obžalovati nekaj, kar si storil, kot pa nekaj, česar nisi. (Neznani avtor)

Teorija zarote

Tako nekako sem se počutila včeraj zvečer, ampak sem se tudi hitro nehala.
Luštno je spremljat ljudi, ki bi radi spreminjali moje življenje.
Ma se ne pustim, ker sem ziheraš in v privat življenju res ne tvegam, sploh pa vsi moji načrtovalci ......Alenka verjame v pravljice in naključja. Če drugega ne zato, ker se mora dogajat.
Vse prizam kar si zdajle mislite, samo ......ne me silit v nekaj za kar nimam jajc;-) in za kar niti ne vem če je kaj na tem. Ja, ja, ja,....nikoli ne bom vedela če ne probam......ma včasih mi česa tut ni treba vedet a ne?
Navidezna vatka v življenju je praktična, tisto kar je nedosegljivo je mamljivo, ko je doseženo pade vrednost. Pa naj bo kakšna stvar v življenju tudi precenjena. Bodo to pač moški, saj si zaslužijo ;-)

Ne ukvarjajte se z jutrišnjimi problemi. Danes še nimate jutrišnje moči. Dovolj jo imate samo za danes. Ni nam potrebno vedeti, kaj se bo zgodilo jutri. (Max Lucado)

Res je

Pravijo, da je pes ogledalo lastnika. Evo vam čisti dokaz, da je to res!


Vsaj en se je danes naspal, meni se ne uspe.

Na izi

V bistvu mi je ok med ljudmi pri katerih sem lahko tudi tiho, pa se imamo luštno. Sicer pa kako naj bo drugače če je miza polna hrane. Kozel je bil odličen res. Je teba to večkrat ponovit.
Tale moja bajka je res...ma ja odbita, v vsej svoji vnemi pozabi gledat naokoli in se pri igri zabije v ograjo, seveda tega ne opazi in se igra dalje. Ma kaj čem, rada jo imam ravo zaradi tega. Ker ima dva osebnosti, ena na polno, druga pa na izi.

No pa še nekaj je, nedelje so postale luštne, ker ni več obveznosti ampak res samo še užitek. In ker mi je to v užitek, bo potrebno kmalu potegniti črto in resno ne samo razmišljat o vsem skupaj, ampak stvari pognati v zagon in nekaj narediti na tem.

Ne dovolite, da bi bilo to, kar ste, napoti tistemu kar hočete bit (Neznan avtor)

To je sicer zelo lahko reči, ampak veliko težje izvesti. Hočem, oz. lepše se sliši želim si trenutno dve stvari. Za oboje moram pa narediti točno to kar piše zgoraj.
Pri obeh stvareh se gre za neke čudne principe, ki sem si jih sama naredila. Ok pri prvi stvari mirno lahko odmislim, da lahko vse naredim sama, ker mi res ni potrebno. Če vsem ostalim govorim, da je organizacija 70% izvedbe, potem se tega lahko držim tudi sama in organiziram, da tudi drugi kaj naredijo. In ni hudič, da nam ne rata.
Druga stvar pa....je pa težka in nimam jajc za to, ker če sem poštena res ne želim slišat besede ne. Vem da kdor ne reskira ne profitira, samo...ne želim si zavrnitve priznam.

Pa je spet za mano

2x na leto jih imamo in tudi danes je bilo tako. Res sem vesela, da sta oba naredila izpit in se hkrati sprašujem je res vsako leto potrebno pokazati manj?
Saj niso krivi tečajniki, ampak inštruktorski kader. Ja tokrat na svojem blogu bom prvič v življejnju mirno govorila čez njih. To je čisto moje in to tu lahko počnem.
Ne more biti vsak inštruktor, ki se mu fino zdi matretirat folk in ga gonit po poligonu. To kar psi pokažejo je definitivno tudi ogledalo inštruktorja.
In a je ok če so psi presrani, ker se jim ne razloži kaj hočemo od njih, je ok če se ne upajo niti lastniku pogledat v oči. Kje je institucija, ki bi morala to prekinit, kje so ti zagovorniki živali, ki bi morali to prekinit. Je res najlažje se izživljat nad psi? No sicer pa se tudi nad ljudmi, le na drug način.

V skledi bolečin nosi vsak svojo skledico (Henri Estienne)

Tudi mlade deklice ne morajo kar vse povprek biti tršice v šoli. Je potrebno le imeti nekaj izkušenj, da lahko predvidevaš stvari. Ni vse v tem, da se smejčkaš sodniku na poligonu, ti si tam zato, da si v oporo svojemu tečajniku. In če mi gre kaj na jetra mi gre to, da se stari ne umaknejo mladim in da stari hodijo na poligon zabit svoj čas.

In še nekaj je, alko na polignu nima kaj za delat!

Tak zdaj grem pa na kozla in pir.

Mal mi je čudno

Niti enega parkljna nisem dobila letos. Je to moj poraz ali usoda? Sem res postala preveč pridna, da dobivam sama darilca....saj nič ne rečem je fino, sploh pa ko so kakšni taki, odbiti ;-)

CILJ
"Mnogim ljudem v življenju spodleti. Ne zaradi pomanjkanja sposobnosti ali pameti ali celo poguma, pač pa preprosto zato, ker svoje energije niso nikoli usmerili k cilju." (Elbert Hubbard)

Več stvari me navezuje na tole.....prvo je definitivno jutrišni izpit, ki ga imata Lady in Don. Ampak zanj lahko rečem, da sta naredila vse, da bi dosegla cilj in le naključje oziroma splet okoliščin jima lahko prepreči ta cilj. Res si želim, da jima uspe. Ostalim niti nisem dovolila, da bi poizkusili doseči ta cilj, ker si je tudi cilj potrebno zaslužiti in ja, zanj tudi kaj narediti.

Včeraj smo šli s tečajniki na kuhančka v Ljubljano (rdeč je res dober !) in potem smo zavili še k Tanji, ker tam so psi dobrodošli. In debata je padla tudi na moj faks in sem dobila pod nos nekaj podobnega, da so me le izgovori. Ja, so priznam, samo kdo je on da bo igral mojo vest? Ima prav v vsem, samo....ne, občasno je bolje ostali nedotakljiv in da se me ne sprašuje ;-) Vem, skrivam se za tem,da sem inštruktor, ampak res nočem vprašanj, ki še mene bolijo.

Jutri bo poleg izpita še nekaj.....zvečer se dobimo na kozličku, tako prav spontano smo se včeraj zmenili in eko jutri že bo.

Pa naj še kdo reče, da se nič ne dogaja, se, če ti kaj za to narediš.

Vet

Če garaš kot
KONJ,
če si priden kot
ČEBELA,
zvest kot
PES,
marljiv kot
MRAVLJA,
podji k

veterinarju po
potrdilo

da si
OSEL

Osel nisem, je pa en doktor vet moj prijatelj s katerim grem velikokrat na kavo in ja, kdaj pa kdaj sem tudi ovca če kaj rabim.
Ampak je fino imet veta za frenda, ker je on v bistvu tvoje prvo mnenje, če ne bi bilo njega ne vem kdo bi mi pozdravil kolen.
No pa če imaš žival je tut to fino, da pride kar k tebi domov, čeprav se moji s tem ne strinjajo in bežijo, ko ga slišijo. Ampak moj vet je faca!

In danes sem ga spet rabila, ker si tut nohtov več ne znam grist in to naredim po novem tako, da se mi kozca gnoji. Pa je to on zrihtal tako na hitro ob kavi....pacek, to boli in ne delaj tega tam, kjer se ne morem dret.

Mi je pa miklavž nekaj lepega pustil pri njemu in me sedaj zaradi tega trebuh boli. Ampak zaradi dobrega futra se splača trpet.

Pa ne bom danes o tem zakaj so bili vaški otroc včas tako pametni (ker so jih župniki al pa veti delal;-))

Učenci

Ma veste kaj, sploh ni lahko biti v pasji šoli tečajnik!
Tako da, dragi moji tečajniki ne bom vas več tolk gonila (no manj pa tudi ne).

Ampak če sem se čez noč naučila vse znake in je danes Bajka pokazala da se to da, bom tut nehala bit motorični idiot in bom tole specala skupaj.
Ja, sem mali motorični idiot, ampak se popravljam.

No, ampak če česa ne razumem, ne razumem folka, ki se mu je danes zmešal. Najhuje pa je, da se je šele začela tale skupniska evforija. Ob desetih je zmanjkalo lešnikove gorenjke, ker je bilo 20% skonta.
haha še dobr, da sem bila tam že mal očez devet in da Gorenjka ni ravno moja omiljena čokolada ;-) Jooj, ravnokar ugotovila da: NITI ENE MILKE SI NISEM KUPILA , PA ZNIAŽANE SO!?!

"Prihodnji dan je učenec prejšnjega dne." (Publilij Sirijski)

Sedaj mi je pa še manj jasno zakaj sem to misel dobila na mail? Čudne stvari se dogajajo zadnje dni.

Klima

Jemljem nazaj, ko sem napisala, da so nekateri plačani zato, da dajejo lažne obljube.
Danes sem dobila pol klime. No ja, če dobro pomislim je zima in imam polavtomatsko klimo. Notranjo enoto imam že montirano, če odprem okno je takoj mrzlo => klima dela.
Ne, ne bo tut zunanja enota in to baje že v četrtek. Če dobro pomislim mi je všeč, da sem jo dobila, ker me ne bo več tudi poleti zeblo v moji pisarni. Ja pri meni je večkrat mrzlo kot toplo ker nikoli ni direktnega sonca in če klima hladi, pomoje da tut greje a ne....no bomo kmal zvedl;-)

Včeraj je deževalo in spet sem klela, da imam nove brisalce v prtlažniku, ker seveda nisem nič videla, res je priznam, da sem se hotela ustavit na odstavnem pasu in jih zamenjat, samo je mala moda, da sedaj to postaja kar vozni pas, zato sem si premislila. No in ko to počneš ob pol enajstih zvečer je pa bolj normalno a ne. Razen soseda me ni noben bukov gledal.
In danes zjturaj so se mi razširila čisto druga obzorja.....prav neverjetno kakšna razlika in to samo zaradi enih brisalcev......kdo bi si mislil. In da naj sedaj še šipo od znotraj umijem....ne ne si ne upam, da se ne zaletim ker bom čisto drugač vse vidla.

Dneva ne moreš zadržati, lahko pa ga izkoristiš. (Latinski pregovor)

In tako sem danes naredila že čisto preveč, pa vseeno grem še malo moje pasje otroke prevert, da vidim kako jim gre pred sobotnim izpitom.


Aja pa med tem, ko so mi montirali klimo sem se prijavila na izpit z Bajko, saj je res izpit že čez 10 dni in jaz sploh še pojma nimam kaj moram delat na njem, ampak računam na to, da več kot past ne morem. Naučit se moram skoraj 30 novih znakov. Problem, če v 14 letih od kar imam izpit še vedno ne poznam vseh znakov in v enem križišču še vedno ne vem kdo ima prednost, ampak kar gre.....no saj sem blond in mi je oproščeno a ne?

Zblojenost

2 dni nazaj sem težila a ne, da komaj čakam, da bo konec. In sem ga dobila, samo en mali problem imam, danes sem se zbudila ob 4-ih in sem že delala načrte kaj vse in kako bomo delali letos.

Seveda, sem bila zaradi tega cel dan zaspana, ampak tudi to je nekaj. Sem se pa borila cel dan in nisem šla nič spat, ker danes hočem spat!

No pa še nekaj se mi je zgodilo, saj ne vem je lepo ali grdo ampak odličili sva se, da je popolnoma neekonomsko, da se vpiševa na fitnes ta mesec, ker že v naprej veva, da ne bova mogli hoditi niti vsak drug dan. Pa še nekako ni najbolj pametno če hodive tja pod stresom. Pa to ni zabušavanje ali pa izgovori, ampak enostavno evo, ta teden bi šlo samo danes in potem mogoče nedeljo, a se splača?

Je pa nekaj lepega bilo. Nekomu sem dala spoznanje, da teženje in najdanje zapre vsa vrata, ampak ok vztrajnost in potrpežljivost tut katera nazaj odpre. Je kar simpatičen sogovornik, upam da še kaj pokliče.

Tako da: svakog dana, u svakom pogledu, sve više napredujem.

;-)

Je že boljš. Nekateri nas razveselijo s svojim prihodom, drugi pa z odhodom in točno to se je zgodilo.
Prišli so novi. Sharpejka Maja, Napol dalmatinka Chilly, pa moj Cosmo, en je pa manjkal.

Končali so: Stafordka Bess in Zoya, pa biglčka Mini in Chivas, pa Lino čokolino, pa Kira, pa labi Galko, ameriški buldog Amfi, pa parson Milo, nekaj jih je manjkalo.

Če odstranimo vzrok, izgine tudi posledica. (Latinski pregovor)

Saj ni konec, še vedno se bomo dobival, samo na izi, tisti, ki hočejo, ne tisti ki morajo, ker je šola in zaradi teh sem imela zadnje čase probleme sama s seboj.


Sedaj pa....delam samo še zase in za svojo dušo. Dve stvari ali spim al pa norim.

Pa smo tam

Še en mesec pa bo konec. Saj pokanje je ok, samo zakaj mora pa že danes vse pokat????

Drugače pa sem danes po dolgem času vrgla Bajko v avto in šla z njo na poligon na Barje. Nekako mi ne uspe da jo naučim obrat levo za 360° zato sem šla k Ivani po pomoč. No ja, res je da sem to naredila takrat, ko je imel en tečajnik trening, ampak vedno je potrebno združiti prijetno s koristnim.
In edino kar me v obdobju kot sem sedaj razveseljuje sta moji dve bučki


Najboljše ne prihaja samo. Prihaja v družbi vsega (TAGORE)

Naveličanost

Ja, tko je najlepše povedano to kar se dogaja. Vsega imam dost. Dost mam in ljudi in obveznosti in psov (ok teh ne) in vsega, dobr da samo še en mesec in bo konec leta. Dobr da je en mesec od kar ga ni, dobr da je še ene teden pa so izpiti, dobr da......pa saj bo, samo da me neha folk morit.

Je pa vsakič tudi kaj lepega. Recimo letos imam nakupljena že vsa novoletna darila. Jap nekdo je bil šokiran, pomoje je še kdo, ker jaz res po poti to nabavim vsako leto. Hmmm res je, meni se definitivno stanje resno slabša. Mami sem kupila celo božično zvezdo. Ok tako hudo še ni, samo danes ni bilo gužve v Bauhausu in sem si pogledala stvari kaj imajo in jih je bilo toliko, da je šla ena z menoj. Imam pa za letos mir s tem, ker jo moram it vsak let kupit.

Tudi to, da grem končno na večerjo, potem pa pridem tja in .....skoraj zaspim tako da grem lačna od polne mize domov. Tut predjedi si nisem privoščila....

Kaj me drži pokonci, zaenkrat to, da nekaj že v nedeljo končam in nekaj tudi začnem.
Vsak konec je začetek nečesa novega.

Moje misli včasih ne samo da tavajo naokoli, ampak me popolnoma zapustijo in sedaj je tako.

Določite si dan zase saj si zaslužite čas za svoje življenje (Chery Richardson)

Res ga rabim, pa ne samo enega rabim, DOPUST!!!!!

Dan republike

29 november je bil v starih časih ta najhujš praznik. Bile so prve koline, bil je žur. Drugo zasedanje AVNOJ-a v Jajcu, leta 1943 je pomenil ustanovitev Jugoslavije in začetek zlatih časov po vojni.
No ja zlatih časov, sicer nisem dolgo živela v Jugi, ampak vseeno tako dolgo da sem okusila ta melos juge, čeprav priznam je juga čevapi, kajmak in dobra muska.
Ampak sem pa vseeno zadnja generacija mladincev in slavnostno smo prisegli da bomo......no ja to sem pa pozabila kaj. Ampak Titov stavek Učite se , učite mi je pa ostal v spominu.
Pionirske se pa deloma še spomnim, za vas mlade pa:

Svečana pionirska zaobljuba

Pred pionirsko zastavo obljubljam, da se bom marljivo in vztrajno učil. S svojim znanjem in pridnostjo želim zdaj in ko odrastem koristiti naši socialistični domovini Jugoslaviji in vsem njenim delavnim ljudem.
Obljubljam, da bom zvest tovariš in dober človek. Vse moje delo in ravnanje naj pokažeta, da sem vreden otrok svojega ljudstva in vreden član velike družine narodov, ki hočejo po poti napredka, pravice in miru.

Dati častno pionirsko (besedo) ni mačji kašelj, saj je pionir:

P = pošten
I = iskren
O = olikan
N = neustrašen
I = iznajdljiv
R = radodaren

Zgodovina je nauk o tem, kar se nikoli ne zgodi dvakrat. (Paul VALERY)

Še je pravica

Sicer se kaže na čudne način, ampak en teden skrbi, žalosti, solza, obupa je zamenjala sreča, solze so tiste od veselja, ne une iz prve zgodbe.
Kljub nagradi 2000€, ki ni malo denarja sta se Toy in Pina našla tako, da so klicali Ivano in nihče ni zahteval denarja za to informacijo.
Pina že drugi dan, Toyček včeraj. Mala se podi po večnih loviščih, ker je kot kaže hotela prehiteti vlak. Naj ji bo lepo tam kjer je in naj pusti vlake tam pri miru.

Še enkrat se je izkazalo, da ni vse v kešu in da je več v tem kar imamo v sebi in to je dobrota in človečnost. Dobro se vedno vrača z dobrim, samo da ne vemo kdaj!

Kdor hoče nekaj narediti, bo našel pot. Kdor noče ničesar narediti, bo našel izgovor. (arabski pregovor)

Veliko ljudi sploh ni poznalo ne Ivane, ne njenih psov, ne tistih, ki smo šli v akcijo in na pomoč. Vsak je našel tisto kar lahko naredi in to mi daje nekako verjeti, da nismo mladi še tako za v smeti in da ne gledamo vse samo skozi keš.

Internacionala

Vstanite v suženjstvo zakleti,
ki jarem vas teži gorja.
Zdaj pravda stara v borbi sveti
vas kliče za prostost sveta.
Ta svet krivičnosti razbijmo,
do tal naj boj ga naš podre;
nato svoj novi svet zgradimo,
bili smo nič, bodimo vse!
: Že se ljudstvo je zbralo,
v zadnjo borbo že hiti, :
: da z internacionalo
prostost si pribori. :

Za tiste, ki ste premladi tule

Zdi se mi, kot da se včeraj še ni končalo in sem vmes, šla le na kavo in spremenila lokacijo. Res je akterji so generacija. Ampak ta generacija se je borila ravo za to, kar opisuje internacionala, in kaj delajo točno to za kar so se borili in proti čemu so bili takrat.

Res mi hodi sedaj po glavi še Pero Lovšin in njegova Avanti popolo, bandera rosa in pa Vangelis: Conquest Of Paradise.

Vsi ti komadi so polni energije, ampak take, da vzameš zastavo v roko in začneš korakat, da te popeljejo v revolucijo. Ali pa...hmmm tega ne smem napisat, konča se pa s prahom....

Če se kregaš z idiotom, verjetno on počne isto. (Ruski pregovor)

Zato se ne grem kregat, pogovarjat se pa itak ne da, ker ......a ni škoda časa in živcev

Bedak vedno najde večjega bedaka, ki ga občuduje. (Boileau-Despreaux).......

ko pa zmanjka bedakov pa ugotovijo, da je čas za njihov odhod. In narava je še vedno naša zvesta spremljevalka, ki z naravno selekcijo poskrbi za odhode.

Mladi vs. stari

Človek se prebija, dokler je mlad. Kasneje pazi, da se mladi ne prebijajo. (Pajo KANIŽAJ)

Tole drži kot pribito. Moje matično kinološko društvo je živ dokaz za to. No, pa saj je baje vsepovosd tako in konec koncev vem zakaj delam to kar delam neodvisno od vseh. Le ena razlika je, da tam kjer je množica se lahko spodkoplje stare ljudi tu pa sicer mladi so, samo jim je delo v društvu nek ma ne vem statusni simblol, da lahko reče da nekaj počne. Itak ne vloži nobene energije v to, kaj šele prostega časa v izobraževanje, pač lahko zgine 2x na teden od doma za 2 ure tam postroji folk in to je to. Rezultatov itak ni.
No rezultati pridejo če znaš ljudi zmotivirat, če jim znaš stati ob strani ker ja, si vse v eni osebi in pedagog, duhovnik, zakonski svetovalec, psiholog, socialni delavec, pa še kaj bi se našlo. No lepa primerjava se mi je enkrat nehote pokazala. Na obisku smo imeli družinskega prijatelja, ki je duhovnik, pa je ravno tekla debata o tem ali je to kar počnem sploh neko delo. Pa sem mu odgovorila, če tako gledava je moje delo veliko večje od njegovega, saj on skrbi za človeške duše, jaz pa še za pasje.
In sem jezna ko se najde še kakšen tak ki gleda na oboje, pa mu ne pustijo da bi se razvijal. Ker je še vedno v glvah starih ljudi, neka čudna logika volunterizma in pa pojma nimam česa vse. Mi je zelo žal, ampak dragi moji stari ljudje, če ni reklame ni biznisa, če nimaš dobrega kadra ni biznisa, če nimaš .....samo ja, za klobaso in kos kruha se tega ne dela več. Življenje je postalo drago in če ne dobiš niti za bencin povrnjen potem to počneš kje drugje ali pa pač ne.
In ja če bo šel društvo k vragu bodo itak krivi vsi drugi kot pa ti stari ljudje, ki ne odprejo mošnjička in živijo v veri, da se s kranjsko in čajem poplača vse.

Petelinji zajtrk

No to je stvar, ki je nisem počela že več kot eno leto in če dobro pomislim bi jo prav pasalo spet.
Samo za petelinji zajtrk moraš imeti nekoga pri katerem prespiš in ob katerem se zjutraj zbudiš.
Roko na srce un jutranji pred službo mi je bil vedno všeč. Hiter, že vse je bilo pripravljeno samo še prepustil si se užitku in eko si že pod tušem in greš.
Ne, ne nisem bila v kinu in nisem gledala tega filma, le zvedela sem kaj pomeni.
Sicer pa kako naj imam jutranjega, če še po večernega ne grem?
No ja dolga zgodba, o kateri ne bi, ker vse bo ob svojem času in ko dobiš večernega pride če tako oba želita tudi jutranji.

Vloga iskrenega človeka je - zelo težka vloga. (GORKI)

To je ena moja lastnost zaradi katere me ljudje najbolj ne marajo, ampak včasih pride tako da moraš tudi pozabiti na čustva drugih in skrbeti zase.
Velikokrat se moje osebno življenje prepleta s šolanjem in dejstvo je, da me stvari ki se dogajajo tam ovirajo in mi ne dajo miru v privat življenju in takrat je potrebno presekat. No ja, imaš pa tudi kaknega tečajnka, s katerim bi bil petelinji zajtrk čisto luštna stvar ;-)
Saj se trudiš vsakič sproti, a vsaka stvar ima svojo mejo. In danes sem prav malo gledala na čustva enega tečajnika in je dobil servirano to, kar mu gre. Odgovornost, ki jo prinese pes je odgovornost lastništva in če si nabaviš psa si s tem dobil tudi odgovornost. Odgovornost pa zajema tudi delo s psom ne samo sprehode. In ja tukaj sem tečna in zahtevna, sploh pa če vidim, da gre vse skupaj samo navzdol.

Vsi imamo želje in potrebe in nekatere želje si lahko tudi kupimo. Ampak ko je želja potešena ne moremo kar čakati kaj bo.
To je tako kot želja po petelinjem zajtrku. Ma je treba it kdaj tudi na večerjo, da dobiš zajtrk. Pa to, da nisem cel vikend šla na večerjo ne pomeni, da ne delam na tem, da to čimprej naredim ;-)

En hribček bom kupil...

....bom trte sadil. To si vsakič pojem v mislih, ko se peljem proti Dolenjski in gledam zidance v bregu. Saj je lepa pokrajina, no zelo lepa, samo danes popoldne sem bila tam nenačrtovano.
No ja saj sem vedela, da bom enkrat v teh dneh šla tja če se psi ne najdejo. Pa k je bil res vabljiv klic sem se odzvala.
Samo tam najti pse....nemogoče, tako da smo prelepili kar se je polepit dalo in se v temi vrnili domov.

Skrivnost moči je v spoznanju, da so drugi strahopetnejši od nas (BORNE)

Ivana, boš videla da bosta oba kmalu doma!

Moja tamala

Vsak ima nekoga iz svojega otroštva s katerim je počel tiste stvari, ki so se nam zdela takrat vauv čez nekaj leta pa samo še prijeten spomnim. In tako je z nama. Vedno se smejeva strategiji kako politi sosedo z vodo, kako sva spustile ventilčke,.....kako njena mama ni vedela da tudi ona kadi na stopnicah z mano, kako sva pucali itison ko sva polivali kavo,...ko je moja mama vprašala njeno če sem pri njej, pa je njena rekla da je ona pri meni, midve pa v gostilni,....kolk je takih drobnih stvari, o katerih lahko govorive ure in ure
No, ampak ne moreš verjet, kako je čas res tisti ki pelje naše življenje tja nekam v vsakdanje preživetje dneva, v katerem je tako malo časa za tiste, ki nam dajejo moč, veselje in iskrico v očeh.

Prijatelj je človek,
ki ve o tebi vse
in te ima kljub temu rad.
(Elbert Hubbard)

In ta človek iz otroštva je vedno nekaj posebnega, ne glede na okoliščine in čas v katerem sta skupaj. Vedno je med njima neka tajna veza, ki jo ne more nihče nadomestit in niti ne iščeš nikogar ki bi jo. Je preprsto nekdo, ki mu lahko rečeš hvala ker si.
In ta moja tamala je postala ena zelo fejst baba, ki je naredila kariero, ima fajn deca no, to da nima otroka, je itak vpliv prijateljice iz otroštva in okolja v katerem je živala ;-), ampak ona je še vedno moja tamala. In tako bo ostalo do konca.

Prava informacija je hitra informacija

Ja sem malo jezna priznam. Jezna pa zato, ker vedo koga vse poznam in kaj vse lahko naredim in dobim, ampak ne, mene se pokliče ko je že vse prepozno in potem naj iz drka delam zlato. Ok saj velikokrat mi rata na račun mojih zvestih ljudi, samo včasih pa res ne.
In ja sem jezna zato, ker so že dopoldne zvedeli, da so videli enega pinča v Novem mestu in se odpravili tja. Itak, da letiš in ne misliš, samo če se je sprožila akcija naj se sproži najprej pri tistih, ki imajo veze in poznanstva. In čisto brez veze je skoraj 5 ur po klicu iskati psa na tistem mestu kjer je bil viden.
No ja, upam, da bo jutri bolje in predvsem da najdejo oba, tako Toy-a kot Malo. Pina je že pri Ivani na toplem.

Biti pripravljen je veliko, znati čakati, je še več, toda izkoristiti pravi trenutek, je vse (Arthur Schnitzler)

Avti

Zaradi mojega avta so danes moji sodelavci veseli. No najprej so bili veseli gospodje, ki delajo tehnične preglede. Le kako ne, če pride blondina z dvema čopkoma, v dekolteju in štiklih, prav po blondinsko vpraša ali moram letos na tehnični in še bolj nedolžno reče, a bi ga vi not dal.....
Štirje so delali tehnični pregled, nihče, razen mene ni bilo notri, pa vem da so bili za mano še ljudje v vrsti. Spoznala vse režijske delavce ki so imeli kar naenkrat veliko papirjev za podpisat. No ja, pa pravijo da so ženske kure....evo, ko ima ženska košarico D in ko nima puloverja zapetega do vratu so kar naenkrat moški kure. Ampak ja, zakaj jih ne bi delala kure, če imam od tega korist ;-)
“Bog je bil pri ustvarjanju človeka darežljiv in skopušen!”
“Kako to misliš?”
“Darežljivost se vidi po tem, da je moškemu ustvaril glavo in
penis!” “Kaj pa skopušnost?”
“Kadar ena od teh stvari deluje, druga odpove!”


Pa še nekaj je bilo danes....Audi, S8 ABT, nisem pleharca samo...

.....ko stopiš na gas, ko se to začne premikat,....ko sliši ta glas....orgazmično. Samo še enkrat bi ga rada slišala......tako noro je.

Ne razumem folka

Ok tole je nekaj česar nikoli ne bom razumela. Zakaj greš ukrast psa s katerim nič ne moreš, ker na tekmo ne smeš ,prodati kot mešanca, ker papirjev nimaš pa tut bolj težko če pa že pa za mali denar.
Moram pa čestitat, ker je imel človek jajca, to je naredil kljub temu, da je bila v avtu tudi nemška doga.

Zlo, ki ga je človek storil, ga preživi: pogosto pa njegova dobra dela pokopljejo z njegovimi kostmi.(William Shakespeare)

Upam, da mi tega nikoli ne bo treba doživeti osebno, ker bi se mi na začetku zmešalo če bi pa dobila tega človeka ki bi mi to naredil, bi bila pa na koncu v zaporu, ker bi ga definitivno fentala.
Torej mogoče tale objava kaj pomaga, želim si da bi, dajmo odpret oči.

Na KD Barje - moj matični klub med drugim, so bili danes, 20.11.2007 okrog 17,00 ure med treningom iz avtomobila - skupaj z boksom - ukradeni trije srnini pinči:

psica Pina, rdeča, siva v gobček, stara 8,5 let, z velikimi "netopirskimi" uhlji in celim repom, netetovirana, št. čipa 705060002003239

pes Toy - rdeč, siv v gobček, star 8 let, kupiran rep, vitek, zelo agilen, netetoviran, št. čipa 705060000007253; psiček je zelo nesiguren do tujcev.

Tretja psička Mala, stara je 14 mesecev in se je začela goniti, je pa temnejše rjave barve in manjša od prvih dveh - ima vtetovirano številko 751, št. čipa 705060002089422
Nagrada za najdene pse je 2000€
Naj se ta nočna mora Ivani čimprej konča. Naj se zgodi čudež in če se naj pokličejo Ivano na 040 557 882
Ivana, saj ne vem kaj naj ti rečem.

Ko veš da je to to part II

Pisala sem že o tem in imam problem.
Če je to to, potem se zgodi pravljica in ne glede na vse prepreke se ne zgineva in pušča odprta vprašanja. Seveda se to dogaja sedaj, ko imam čas razmišljat in tokrat sem si vzela čas.
V bistvu je to ironija življenja, da veš da je to to, ampak hkrati tudi veš, da to nikoli ne bo to. Da ja, veš, ampak tudi veš zakaj je to to. Zato, ker predstavlja nekaj kar si želiš. Ampak vse to kar predstavlja lahko dobiš, ko bo čas za to. To je tako, kot če si želiš BMW-ja petko in ker nimaš dovolj deanrja si kupiš starega 7 let. Saj je petka, samo ne tisto kar si želiš, da se sveti, da je čisto tvoj in ne že od nekoga. Ali pa primerjati če dobiš pasjega mladička starega 6 tednov ali pa konec koncev še vedno mladička starega 9 mesecev. Prvega čakaš, ga pričakuješ, ga načrtuješ in potem ga dobiš vsega nebogljenega in raste s teboj, ga poznaš v obist. 9 mesecev star mladiček ima že svoje finte, ki jih ne pozanaš, je res da je sobno čist in nekaj že zna, ampak ga ne moreš čutiti isto kot če je bil ves čas s teboj in si ga spremljal kako se razvija. Saj oba te imata lahko isto rada, lahko da starejši še bolj, a vseeno ni isto.
Pri stari petki in starem mladičku sicer veš kako funckionira in kaj ne funkcionira, samo ....
Ja, mogoče vidim zaradi tega zanesljivost, ampak mi ni bila nikoli dana. Vidim vse to kar si želim in tu lahko naenkrat dobim, samo...to ni odvisno samo od mene in če daješ možnost pa ni nič od tega in jo daješ še enkrat pa spet ni nič od tega, potem res ugotoviš da ti ni dano, da je to to. Samo vemo pa da je vsaka stvar za nekaj dobra, čeprav zdajle res ne vem za kaj bi bila.
Ampak ok, preteklosti se ne da spremeniti, pomembno pa vpliva na sedanjost in prihodnost.

Popravljanje napak je daleč najkoristnejši del učenja. (Kvintilijan), tega bom malo spremenila v ponavljanje napak je daleč najkoristnejši del učenja.

Samo še vedno imam problem, nasprotje njega, vedno tukaj, ob njem dobim druge stvari, ki prav tako pomenijo veliko, mogoče še več. Če je to to, se bo zgodila pravljica. Čeprav mi je nekdo lepo rekel, mora se ti zgoditi moški. Moj odgovor je bil, moram najprej dovolit, da se mi zgodi. In takrat je to to.
In to velja za vse, dokler oba ne dovolita pa naj bo to še tako to to, se pravljica ne bo zgodila.

Kdo se boji črnega moža?

Tako nekako je bilo danes, no začelo se je že prejšnji teden, ko je šefa klical revizor.
Ker sem bila pri njemu, ga je dal kar meni na telefon. In vse kar je ujel, je bil moj odgovor, da se da vse zmenit. Joj ni bilo hujšega, da se tako pogovarjam z revizorjem. Ja kaj pa je on drugega kot človek in me je samo vprašl če bom ob desetih v pisarni. Ja bom če se bova zmenila.
Šefova rekacija na to je bila....z revizorejm se nimaš kaj za menit....jao, pa saj je res samo človk no.
Danes je bil D day in črni mož je zamujal, a kljub temu, da se kao z njim nič ne da zment, me je poklical se opravičil za zamudo in vprašal če lahko pride sedaj. Težko verjamem, da je človek sposoben take prijaznosti če je prej ni dobil sam.
No in je prišel. Strah in trepet, revizor. Človek kot človek, kot kaže mu je zdravje pošlo saj je bil poln ocvirkov okoli ust. Jap državna služba je jeba, je plača nizka in se vsak dan pozna.
No pa sva lepo se vsedla razgrnila pole, še prej mu ponudla čaj. Začel je nekaj čudno gledat v papirje, ne ne tega se ne grem, nekaj je treba narediti.

Intelektualec je človek katerega razum opazuje samega sebe. (Albert Camus)

Na svojo gofljo sem se do sedaj vedno zanesla, pa dajmo še zdaj. Zadela glavico na žebljico s sicer nesramnim vprašanje ali ni žalostno da ima leta 2007 edino osnovno sredstvo kuli s katerim kljuka, namesto da bi imel laptop. E, in zvedela sem vse od tega kar bi smela pa do tega verjetno kar ne, ampak papirje je nehal gledat, no jih je bolj površno, kljukal vse kar je imel za pokljukat in ugotovil da je res, da je sramota, da ima samo kuli.
Pa je spet obveljalo to, da se prijaznost vedno poplača in da te je strah samo takrat, ki si nesiguren vase. Samo, mene res ni bilo strah.

Sneg jeeeeeee

Ko pada dež si moker, ko pa sneži je pa lepo. In danes je bilo lepo. Samo, da ni prehitro preveč lepo je nehalo snežit. Prednost življenja malo ven iz mesta je ta, da vidim sneg inda se prime. No priznam, malo manj ga je bilo kot tu, ampak se je prijel in dalo se je vršti kepo. (Urši hvala za sliko)

Ampak naj sneži, ker mi ga hočmo več in še, da bomo lahko noreli, bo žur.

Popoldanska šola se je začela v snežinkah, končala pa itak na kavi tako kot vedno. Danes smo šli na sprehod, spuščeni, da vidimo kaj smo se naučilo.....po pravici povedano, da eni bolj malo drugi me pa že sedaj prekašajo.

Kaj se mi je danes še zgodilo.....do danes sem mislila, da je super truper nekaj, kar je nad super. No na radiu je bil ta vikend vikend Abbe. In predno so zavrteli komad, so povedali da je supertruper v bistvu reflektor. Vsak dan se kaj novega naučimo. Samo sedaj ne vem al sem žalostna al vesela, ker vem da je to reflektor al ker to ni nekaj nad super. Sicer pa....reflektor je tudi vedno nad in pri meni bo super truper ostalo nekaj kar je nad super!

In ko misliš, da je dan končan greš še bratu po kebab. S svojo novo kapico stopim notri, naročim piščančka, pripravim denar. Ugotovim, da mi da tip preveč 50 centov nazaj in mu to povem. Tip pa meni. Ej tačka, to mi ne delajo, a bi še en kebab? Ne, res ne bom....samo če mi je pa dal preveč nazaj no..... E tačka ima naslednjič enega zatonj, si bo zapomnil kapo;-)

Moja doktrina je enostavna: daj vsakemu človeku take pravice, kakršne želiš imeti sam - ne večje, sploh pa ne manjše. ( J. RUSSEL)

Pasja šola

Z njo se ukvarjam vsak dan. Vsak dan tečajniki s svojimi psi. Saj s psi ni panke, naredijo točno to kar jim pokažemo da morajo, samo ljudi, te je pa težko spremeniti.
Pa sploh ni potrebno neke revolucjie narediti, čisto male spremembe in njegovo življenje bi bilo čisto drugačno.
Vse žive profile sem že imela in nekaj sem se v teh letih že naučila. Izobrazba je prej ovira kot plus. Velikokrat se spomnim besed svojega začnetnega mentorja, ki mi je rekel, ta ki ni študiran bo delal po kmečki logiki in bo prav, tisti, ki pa je štrudiran bo pa najprej vsako stvar premislil, pa potem še enkrat premislil ali je prav premislil in tako bo vse zamočil. In leta dela mi to potrjujejo. Poleg tega pa opažam še nekaj, izobraženi ljudje nimajo jajc in ne priznajo svojega poraza, ker je to njihov neuspeh, ki ga pa prenesejo na psa. In ni ga hujšega, ko meni pes dela vse njim pa nič. Seveda nikoli ni kriv človek, ampak vedno pes. Samo pes ni res nič kriv, le sebe je treba pogledat. Ker pri psu je pa nekaj dejstvo. Tolko kot daš, toliko dobiš!

Kjer je veliko znanja, je tudi veliko bolečin, kdor zbira znanje, zbira tudi trud in muko. (MONTAIGNE)

Ampak je lepo delat to kar počnem, ker vidiš napredek v ljudeh in so ti zanj hvaležni.
Spet smo slab mesec pred izpiti in spet so pomembne malenkosti ali se bo dokončno pes spremenil ali ne. In spet se kaže to pravilo o izobrazbi. In takrat sem malo žalostna, ker res dajem veliko sebe v tečajnike in mi ni vseeno če tega ne upoštevajo.
Ampak je veliko več lepih stvari. Tako kot danes ko me kliče en: šefica, kakšno je vreme pri vas. Odgovorim mu naj se obleče ker piha, on meni, pri nas sneži, sneg prijemlje ceste. Jupi....če v Ivančni sneži, bo kmalu sneg. Danes smo imeli na Barju in komaj sem čakala da pridem proti Golovcu, ker tam lahko sneži.....in res je.....snežilo je.
Cel tečaj sem imela v malem snežnem metežu.....ples snežink me vedno razveseli.
No razveselijo me tudi tečajniki, ki naredijo v treh dneh tak napredek, da presežejo učitelja. Vsakič sem najbolj ponosen človek na tem svetu, ko mi kakšen pes dela tako dobro, da ne naredi niti ene napake,da dela tako, kot moj ni nikoli. Pravijo da si dober učitelj takrat ko te učenec preraste. Če sklepam po tem, sem dobra, ker jih je vsako sezono več.

Lepota

Pravijo, da je potrebno za lepoto potrpet. Ja in res je. No tudi mene je prijelo in že od poletja hodim k kozmetičarki in moram trpet.
No saj če ne bi bila tale moja Vida prej moja tečajnica jaz ne bi hodila k njej, brez skrbi.

Lepota je to, kar vsebuje neugodje. (Sofisti)

Pa sva se zmenile, da bova porihtali počasi stvari na meni, začeli z nohti na nogah. Ker sem ji do takrat obdelovala z zobmi (ja fantje ki to berete, prav ste prebrali in prav si mislite ;-)), se je nad njih spravila strokovno. In ja res je po parih mesecih niso več vraščeni, pa tudi celo lepo zgledajo.

No ker pa to ne more biti vse - mislim da mi vrača vse "grde" treninge, mi mora še dlake počupat, pa obrvi zrihtat, v glavnem naredi me pič**.
No in danes sem bila spet pri njej in spet sem pič**, samo nekaj pa je, če si z kozmetičarko preveč na ti, točno ve kolikokrat vmes seksaš, ker vidi če si si vmes kaj noge pobril....ampak ok, ji oprostim da sedaj vse ve o meni, ker sem jaz tut vedela za vsak njej korak, ko je bila moja učenka.

Pa še nekaj je, vsakič ko težim, ker kaj boli mi reče, da je to za moje dobro......saj, ko sem jo jaz mučila je bilo tut za njeno dobro, samo takrat ni tako mislila ;-)

Spontanost

Sem rekla že da sem, a ne?
Kako naj ji rečem, da ne gre z mano?



No pa še nekaj se je zgodilo spontano. Pogovor je bil nekako tak:
Ej, če hočem letos še smučat moram koleno učvrstit. Odgovrim ji, da je to res pametno, ker to ja poznam, saj delam na tem vsak dan.
No pa nadaljuje. Bom začela v fitnes hodit. Spet jaz pametno ja, to je najbolje, samo ne une vodene vadbe, ker ne smeš nabijat koleno.
Nadaljuje. Ne, ne, samo veš bom šla na Brnčičevo, v Moj fit. No zdaj sem bila pa malo tiho.
In moj odgovor je bil. Ja razumem namig, ja grem tut jaz.
Seveda je bilo...pa ne nisem mislila tako.....ja ja saj vem, da ne, samo spontano načrtovanje je bilo ;-)

Le čemu živimo, če ne zato, da drug drugemu olajšamo življenje (George Eliot)

Tak da, evo gremo v fitnes.

Moji lubčki

Zanimiv naslov a ne?

E samo niso tisto kar mogoče prvo pomisliš. Je pa res, da imam zaradi njih zelo polepšan življenje. V nedeljo sem dobila novega, ime mu je Cosmo in je star 12 tednov.

Ampak nič bat ena stvar pa je pri meni, zvesta pa sem. Zato je še vedno moj glavni lubček Chivas.

In z njimi sem bila v nedeljo v živalcu, hvala Borisu za slikice, če koga zanimajo moji lubčki in lubice jih pa vidite tule.

Rutina

Rutina je po eni strani čisto fina, po drugi strani pa zelo nevarna.
No ja seveda, da vsi živimo v enem rutiniranem svetu, saj če gledam svoje življenje mislim da smo vsi nekako na istem.
No današnji dan ni bil ravno najboljši zame. Vsaj dopoldne ne, ker ne vem zakaj ampak, ko sem zjutraj prišla s kopalnice mi je bilo važno le to, da si obujem čevlje..... v pižami sem že prišla v službo, v copatih pa res še nikoli.
No, spomnim se tudi tega, da sem si govorila da moram dati majico gor, ker ta pulover katerega sem imela v mislih me pika. Pa spomnim se tudi tega, da sem vzela šal.
Pridem v službo, naredim nadomestnemu ps ps, kar pomeni, da se mu kuha kava in da je najin čas. Me gleda in vpraša: ti zakaj imaš pa ti šal, če imaš izrez gol????
Začnem razmišljat, ok, mu obnovim zgodbo jutra. Važni so bili čevlji in ti so na meni, to da sem se oblačila preko njih ni važno, samo da imam čevlje. No in ker sem imela gol vrat, sem vzela šal, saj stvari so počasi dobile smisel, dokler me ni streznilo njegovo vprašanje a spodnje hlače imam.
A ni grozno, da ni minilo niti eno uro od tega ko sem se oblačla, pa zaradi rutine oblačenja ne znam odgovorit na to vprašanje. Diskretno grem z roko v hlače in ja imam jih. No iz tega vidika je rutina dobra, ker vse narediš ne da bi se tega zavedal.
In celo dopoldne sem se držala rutine. Kava, pa še ena kava, pa knjiženje, pa malo forumov in mailov, par telefonov, nekaj računov in gremo v špar.
Kot kaže nas je danes bilo več, ki smo se šli rutino, saj se je fant ki je delil dvigalo z njim kar nekaj časa odločal ali greva v prtljičje ali v 2 štuk. Prav smešno je bilo, ko se mu je roka sprehajala od 0 do 2, no na kancu sva šla v prtljičje. Mogoče celo dobro, da sva šla, ker sem se skoraj enemu šoferju na prehodu čez cesto naslonila na haubo, tudi on se je šel rutino, ampak je bil trenutek streznitve - po kaj že grem v trgovino. Aja maček rabi hrano.

Bodite vedno nasmejani in dobre volje! (RONALD SCHLESINGER)

Mogoče pa zato nihče ni opazil, da danes ni bil moj dan.

Angeli in Demoni

Demon je v SSKJ opisan kot duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo....

Angel pa kot dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave,... zelo dober človek...

Dan Brawn je pisal o Angelih in Demonih, vseskozi napeto, polno pričakovanja, vzoponov in padcev, po eni strani pričakovani razpleti, ki so na koncu bili čisto drugačni.

Angel in Demon se lahko združi v eno osebo, odvisno od tega kako odprt je človek, da to vidi, ker ja, angeli so nevidni, demoni pa skrivnostni. Ampak , lahko te pelje od Pekla do raja, saj ne veš kdaj je pekel in kdaj je raj, ta duh se naseli v tebi in ti poseže res v vsako poro tvojega živlejnja. Je pa tudi Dante že napisal pred vstop v pekel: Vsi vi ki vstopate, opustite vsa upanja. In to kot kaže velja za angele in Demon, slednji še najbolj, ker če mu dopustiš da se naseli v tebi, lahko ugotivš kaj je Dante hotel napisati.

Zame si pot v raj. Zato se bom odrekel slavi, ustvarjalnosti, vsemu (Frederick Chopin - svoji ljubici), verjetno je bila njegova demonka.

Ne vem pa ali lahko Demon sestopi in postane človek in uživa vse radosti in hkrati slabosti, ki jih ponuja zemljsko življenje. Angeli padajo z neba, kakšen je preoblečen tudi v demona, ki je to postal zaradi ene slabosti v obliki smrti. Je vredno zaradi tega bivakirat v tem svetu in ne dopustiti si, postati spet angel?

...če se nikoli več v življenju ne srečala, bi imel občutek, da je vse moje življenje opravičeno s tem, da sem te spoznal. ( Lewis Mumford - svoji ženi)

Vsi imamo svoje Angele in Demone, a le od njih je odvisno ali smo zaradi tega v raju ali v peklu.

Moj Gay

Ja mam ga ja, in to že ful dolgo, to je edini moški za katerim sem jokala.
Ok res je na začetku nisem vedela, da je gay, ja ja stereotipi da so gay-i kičasti......sorry mišek ne padeš v to kategorijo, pa saj mi ne zameriš a ne?

Stereotip je nekaj takega a ne. No ampak moj je pač čisto običajen in ko je prišel k meni na tečaj pač ni kazal znakov tako kot ponavadi jih, da je pač gay. In res je, vedno ga je en pripeljal, ampak ok sem mislila da je cimer al pa frend. In ni ga hujšega kaj sem mu govorila, ko je delal narobe: daj ne bod pederčina bodi dec! Še vedno si skrijem obraz v dlani, ko se tega spomnim. In on je stojično to prenašal, bil tiho in hodil naprej k meni. No pa sem le zvedela da je gay in da tisti, ki ga vozi ni cimer ali pa frend, ampak njegov partner. In včeraj sta imela 16-to obletnico. Vsaka jima čast in res iz srca čestitam še na nadaljnjih 16!
Ampak je fino imeti prijatlja gay-a. Ker mi pošilja lepe maile z lepimi slikicami, ker lahko skupaj pokomentirava moške, se pogovoriva o vseh detaljih, ker....
Pa ne samo zaradi tega, nekaj morate vedeti Gay-i so res dobri deci in ja res je edin moški za katerim sem jokala do sedaj, ko sta se preselila. Ampak sta spet nazaj!

Ljubiti človeka pomeni priznavati ga takšnega, kakršen je (Daphne DU MAURIER)

Laško pivo

Najprej Mare happy B day!
Zakaj ob tej uri laško pivo? Zato, ker je dober in zato, ker ga ponavadi ob nedeljah pijem. Rada imam ljudi, ki si naročijo veliko laško, ker to pomeni, da si jaz naročim 2 deci švepsa v 3 deci kozarc in kradem pivo. No danes smo bili v živalcu in tisti kateremu ga ponavadi kradem si ga je naročil, mene je pa zeblo in sem raje pila čaj.
Pa me kliče prejle prijatelj če grem na kavo, no itak da grem, on je moj šverc prijatelj (to je tako, če so poročeni in se z njimi dobivaš na šverc). Prideva v kafič in jaz bi pivo....me hoče najprej da bi Smila, ne hočem Laško, le to je pivo.

Sem človek kakor vsi ljudje, z vsemi človeškimi napakami in slabostimi (Latinski pregovor)

Ne daj se Ines

Danes sem šla volt, pa na zato, ker imam kakšno grozno domovinsko pripadnost, ampak zato, ker ne, tisti pa ne bo zmagal. In mislim da se bo ta danes veselil svoje zmage prav zaradi takih kot sem jaz, ker je končno opcija, da mogoče ne zmagajo uni, ki hodijo ob nedeljah naprej v cerkev potem pa volt. Na kavi pri Tanji sem poslušala mlade in malo manj mlade, razlog imajo isti kot jaz.

"Kdor si domišlja, da je dober človek le zato, ker hodi v cerkev, je podobno, kot če bi stal sredi garaže in mislil, da je avto." (Neznan avtor)

Zakaj ne maram volitev, prvič zato, ker itak nimam vpliva na to kako bo, ampak vem le to, da bom morala preživeti ne glede na to, kdo mi bo diktiral na vrhu. Volitev ne maram tudi zato, ker moram it res volit v središče vasi, kjer te vsi samo ocenjujeno, ker gledajo ali boš pripeljal kaj novega, mogoče celo že froca.
In tako se odločena it volit iz inata peljem proti volišču, ko mi zazvoni telefon. Lastnik enega od mojih mladičkov, ki me itak nikoli ne posluša, pa hkrati vedno hoče nasvet. In današnjega klica sem se po malem bala, ker je obstajala opcija, da mi zaradi neupoštevanja mojega mnenja pove, da je padel na izpitu. Hvala bogu, da ima dobrega psa in je naredil. A spet ista zgodba, on gre naprej, on bo dokazal sebi in svetu, da je ta pes sposoben.....sovražim ljudi, ki niso v žlivljenju uspeli in se dokazujejo preko psa.
Itak da me vsi gledajo in za vogalom potem gobezdajo, ker se pogovarjam po telefonu in slišijo iz mojih ust, da se proti vetru ne da scat. In to govorim človeku staremu kot moj fotr, in tako je že tri leta. Hkrati med tem ko poslušam njegove načrte gledam naokoli in opazujem folk. Moja generacija, vsi s froci in dolgimi facami (resno me skrbi ali potem ko dobiš otroka v paketu dobiš tudi dolg utrujen face?), nikjer nobenega življenja v njihovih očeh. Ampak gredo volt in otrokom se zdi noro dobro, ko lahko vržejo listek v škatlo ( no vsaj nekaj se ni spremenilo - tako smo bili tudi mi). Samo ne vem so bili naši starši tudi tako brez življenja kot moja generacija.
Na volišču mi človek še predno zaprem vrata reče: O Alenka kako sem te vesel, da te spet vidim, te pa že dolgo ni bilo na naš konc. Kaj a sedaj me pa štempljajo ker ne hodim volt? No navdušenje ga je takoj spustilo, ko sem mu na vprašanje kako sem odgovorila, da vsak dan boljš. Hudiča, a na pozitivizem ti ne zna noben nič odgovort!
Dovolj je državljanjske dolžnosti, obkrožila sem pravega in proti, ter šla.
Vsedem se v avto in prižgem radio. In na njem komad. Ne daj se Ines, ne daj se godinama...
Radio hvala ti, že dolgo ni bilo da bi se neka stvar zgodila v tako pravem trenutku, kot ta pesem danes.
Majhne stvari nam bogatijo življenje.

2 meseca

Danes je dva meseca od moje operacije kolena. Rekli so, da dva meseca ne bom mogla nič. No ja, 3 tedne sem bila res bolj pridna in so me drugi vozili nakoli, šolo sem imela samo enkrat na teden, ker sem tam lahko sedela.
Po treh tednih začela s fizioteraijo in tako se je začelo vse. Danes lahko rečem ok, ne grem na kolena če ni nujno. Če bo kakšen lep razlog sem pa takoj za ;-).
Glavno je pa to, da grem lahko na sprehod, da lahko sedim, da lahko spim, da.....me več ne boli!

No pa danes je še ena stvar. Danes je dva meseca od kar ne kadim. Načeloma živim po principu, da moram iz vsakega sranja potegniti nekaj pozitivnega. In sem operacijo izkoristila za to. Kadila sem...groza od konca 8-mega razreda.
A kako sem nehala....preprosto, pred bolnico pokadia še 2, ker sem prezgodaj prišla, namen je bil en, en gre pa v smeti. Evo nobene velike priprave ali odrekanja. Vsi ki hočte nehat kadit, si dajte zvrtat luknjo v kolen pa bo.

Navada je železna srajca (Slovenski pregovor)

Ne kadim več, ampak že vedno se vsedem zunaj in zmrzujem. No danes nisem, če bi bila malo dlje na kavi bi me opekel sonce, tako lepo dopoldne je bilo.

Vsi moji nekadilski prijatelji in znanci...oprostite ker ste zaradi mene smrdeli, sedaj vem kako je to.

Petek

Petek, eni ga imajo radi ker gredo lahko žurat, jaz pa zato, ker delam do enih.
In takšne petke kot je bil današnji imam najraje. Dan mi mine kot bi mignil saj do pol dvanajstih delam (ok pretegnem se ne, da smo si na jasnem, ampak imam delo non stop), potem grem v špar, pridem nazaj spijem kavo z nadomestnim in grem dam.
No danes mi je toča to preprečila in sem bila malo dlje v službi in se zaradi nje tudi dlje peljala domov. Pot za katero porabim manj kot 10 minut je bila danes prevožena po polžje v pol ure. Bila je zima - toča na tleh.
In ko dežuje se tudi mojima dvema ne da ravno hodit daleč naokrog zato ga lahko prespimo. In ja smo ga v obrokih.

Ne pozabite načrtovati prostega časa (neznani avtor)

Jaz sem pa rada spontana, mogoče pa zato velikokrat spim.

Draft

Za tiste, ki ne veste kaj to je. To so cestne dirke take kot jih poznamo iz ameriških filmov, ko se dva avta postavila vštric in dirkata kdo bo hitrejši. Vse lepo in prav, če se to ne bi dogajalo od novembra 2003 na Brnčičevi. Ok to, da ko se spusti noč nikoli nimaš prednosti, to že vem, če prideš ti nehote vmes se drži sredine - je dovolj široko, to da med vikendi ne spim zaradi hrupa tudi vem.
Ampak ni mi pa jasno, kako za vraga me lahko policaj na 113, ko pokličeš in rečeš da so cestne dirke na Brnčičevi vpraša kakšne dirke in od kje. Včasih še razlagam in sem kulturna, velikokrat jih pa smo rečem javi na Bežigrad in bodo vedeli. No prejle je bilo spet tako in človek me še glupo potem vpraša, a bodo vedeli? hmmm saj mogoče je imel pa prav.

Del ljudi dela, a ne misli, drugi del pa misli, a ne dela. (FOSCOLO)

No nekaj pa vem. Če me bodo kdaj ustavili na Brnčičevi, ker bom šla 57 namesto 50 (za to so že plačevali sosedje kazni), stopim iz avta ga/jo sunem na g in jim povem, da je to za vse neprespane vikende, ko njih nikjer ni.

Pa o policajih vse dobro drugače, samo vespovosd se najdejo taki, ki ne mislijo.

Občasno razumem moške

Včeraj zvečer sem vsa vesela šla do prijateljice. Na dnevnem redu je bilo fizično delo. Odmik hladilnika in odstraniti vrata. Kot se za fizično delo spodobi je bila temu primerna tudi moja obleka. Delovni brezrokavnik, na pol umazane cunje (ki za razliko od moških niso smrdele po par dni starem švicu), delovne rokavice v žepu in ruta v laseh proti prahu.
Pridem tja polna zanosa in kaj vidim……. Vso nasmejano babo z odmaknenim hladilnikom. Ostalo mi je samo še to, da sem snela vrata…..jaz sem pa samo hotla malo fizičnega dela, ker to paše.

(SSKJ) Emancipacija: težnja po pridobitvi enakopravnega položaja žensk z moškimi

No včeraj sem vas res deloma razumela zakaj ste čedalje bolj obupani in se počutite nepotrebne....jap k vragu emancipacija!