nedelja, 9. december 2007

Na izi

V bistvu mi je ok med ljudmi pri katerih sem lahko tudi tiho, pa se imamo luštno. Sicer pa kako naj bo drugače če je miza polna hrane. Kozel je bil odličen res. Je teba to večkrat ponovit.
Tale moja bajka je res...ma ja odbita, v vsej svoji vnemi pozabi gledat naokoli in se pri igri zabije v ograjo, seveda tega ne opazi in se igra dalje. Ma kaj čem, rada jo imam ravo zaradi tega. Ker ima dva osebnosti, ena na polno, druga pa na izi.

No pa še nekaj je, nedelje so postale luštne, ker ni več obveznosti ampak res samo še užitek. In ker mi je to v užitek, bo potrebno kmalu potegniti črto in resno ne samo razmišljat o vsem skupaj, ampak stvari pognati v zagon in nekaj narediti na tem.

Ne dovolite, da bi bilo to, kar ste, napoti tistemu kar hočete bit (Neznan avtor)

To je sicer zelo lahko reči, ampak veliko težje izvesti. Hočem, oz. lepše se sliši želim si trenutno dve stvari. Za oboje moram pa narediti točno to kar piše zgoraj.
Pri obeh stvareh se gre za neke čudne principe, ki sem si jih sama naredila. Ok pri prvi stvari mirno lahko odmislim, da lahko vse naredim sama, ker mi res ni potrebno. Če vsem ostalim govorim, da je organizacija 70% izvedbe, potem se tega lahko držim tudi sama in organiziram, da tudi drugi kaj naredijo. In ni hudič, da nam ne rata.
Druga stvar pa....je pa težka in nimam jajc za to, ker če sem poštena res ne želim slišat besede ne. Vem da kdor ne reskira ne profitira, samo...ne želim si zavrnitve priznam.