Zadnji mesec

Jap, tkole hitro je šlo to mimo. Še en mesec, pa grem delat. No, zaenkrat pravijo da grem. Pustimo zopet ob strani komuniciranje nadrejenih s podrejenimi, ker se ni v tem mesecih čisto nič spremenil. Sodelavec, ki je isto na čakanju je "po nesreči" in sploh ne od nadrejenih zvedel, da od 1.7. ni več na terminalu. No, upam, da jaz tega ne bom zvedela 1.7, po tem, ko bom naredila plače.
Jutri jih grem spet naredit. Danes, sem prišla pogledat, če je kaj veliko novega ta mesec in ko sem srečala šefa, je rekel, da pridem sigurno nazaj. No, ta sigurno je bil že s 1.4. Bomo videli, je rekel slep. Pa počakajmo na čakanju še ta mesec.

Dovolj o tej temi. Še slab mesec je do zaključka šole in če kaj, moram ta mesec izkoristit za par dobrih fotk.

V bistvu mi gre čisto dobro

Obstaja samo eno zdravilo zoper velike skrbi: drobne radosti. (K.H. Wagger)

Jah, čisto dobro mi gre, pa če pogledam iz vsakega zornega kota posebej.
Pustimo ob strani mojo službo, drug teden grem zadnjič na šverc narediti plače. Končno bo konec tega pritiska, ki ga imam zaradi čakanja in dela na šverc. Jebat ga, nisem človek ki bi namerno kršila zakone - no razen če sem prisiljena v to. Ampak, upam da je tega s tem mesecem konec.

Vse ostalo pa mi gre čudovito. Delam dva ogromna projekta in oba delam več kot uspešno. V bistvu se samo prepustim dogajanju in plovem v pravi smeri. Ko veter pojenja vzamem veslja in veslam, ko veter piha v pravo smer, mu sledim. Ko veš zakaj to delaš, je res lahko.

Ta teden sem speljala en zelo uspešen Tivoli. Skupaj sem peljala težajnike in individualce. Končna številka je bila 28 psov. Več kot ponosna sem na tečajnike, še bolj pa na individualce, kajti v bistvu so "popravljeni". Dva se bosta pridružila skupini, ker nimata kaj več za delat sama. To je to, ko se predaš ljudem, se vidi napredek.
Jutri upam, da bom lahko ponovila sprehod z individualci. Sedaj hodimo ob nedeljah dopoldne v Tivoli na kavo. Saj rabijo čisto malo - verjeti morajo začeti vase. In če jih lahko pri tem pomagam, potem sem naredila največ kar sem lahko.

Počasi se pripravljam na zaključek šole. Papir za diplomce je kupljen, majčke preštete, sedaj pa samo še v nabavo in izdelavo. Pa bo spet leto naokoli.


Male radosti...to je lahko fotka posneta med košnjo poligona, ali pa prijeten pogovor na letališču,...če si odprt in če si vesel mali stvari, potem se ti kar same od sebe zgodijo velike.

Vse je zmedeno

Kot kaže so varnostniki moj fetiš, no uniforme so. Spet sem bila na letališču, tokrat sem šla nekaj iskat. In...res sem se namenila, da bom avto v primeru, da ne bo nikjer mesta parikrala na parkirišu. Pa...ga nisem, ker ni bilo nikjer nobenega varnostnika. Halo. Na letališču sem bila več kot eno uro, ker sva šla še na pijačko in nisem videla niti enega v uniformi, ki bi bil kjer koli. Pa so bili avti parkirani tako, da se ni dalo priti niti okoli, ker ljudje pač niso dojeli, da je tam v bistvu cesta.


Tko da...tisti fantič od zadnjič si še vedno zasluži vse pohvale. O ostalem pa naj se ukvarjajo tisti, ki so plačani za to.

Manjka samo še pivo in čips

Tko luštno mi je

Itak, da sem že neštetokrat povedala, da uživam, ampak res uživam v pasji šoli. In danes je bil spet dan, ko mi je bil v užitek. Ta vaja je za vodnika najtežja in najbolj se nasmejimo pri njej.
Pa v bistvu je čist simpl. Desna roka, desna noga, mazinček, leva čez rit, desna čez trebuh, se obrneš, pobereš psa in pes je okoli.


Kaj tko komplicirajo??? Ker je ZAJEBAN!

V vsaki sekundi se za nas začenja novo življenje. Radostno mu pojdimo naproti. Naprej moramo in lažje bomo hodili, če bomo gledali naprej, kot pa če se bomo nenehno ozirali nazaj. (J.K. Jerome)

Hej, ustavi konje!

Komaj sem začela z novimi igralimi uricami, že dobivam maile, kdaj bomo imeli nove. Saj mi je fino in to je potrditev mojega dela, samo...mogoče bi vseeno rada imela malo dopusta poleti. Dopust....ah ne, tega ne rabim! Pa bomo razpisali nove tečaje.
Saj še malo, pa končamo s spomladanskimi in začnemo s poletnimi.

Pa naj še kdo ne reče, da ne delam.

Moje rožice

Ma ja, na kraj pameti mi ne pride, da bi jih imela v sobi. Razstline so za na zrak, za v naravo. In svoj vrtiček cvetlic imam pač na poligonu. Pa še lepo je.
Res srčno upam, da mi jih ne bodo pokradli, ker ko se bo vse razcvetelo, bo res lepo.
Upam, da bomo letos le imeli sončnice. Zaenkrat kaže dobro.

Jagode bodo.

Zraven jagod, pa še nekaj rožic, ne gre brez njih.

V četrtek, če bo vreme, bo sveže pokošeno in takrat bo pa spet kot iz pravljice.


Le za tega junaka, se je danes pravljica končala. Verjetno je bil nekje nek ljubljenček, ko je bil majhen, sedaj pa raste in so ga vrgli ven. Po eno strani je čisto ok, da je tako končal, saj tu res nima kaj za počet.

Varnostniki g4s so se poboljšali

Jemljen nazaj vse, kar sem rekla o njih. Lani sem pisala o varnostnikih g4s na letališču.
Danes, pa čisto nasprotje. V bistvu, sem bila ne nek način ponosna nanj. Ok, pustimo dejstvo, da ima še vedno glupe šefe, ker mu ob 23.05 niso dali uniforme, ki je vidna v temi. Fantič se je - dajmo priznat - v unifomi je bil hudo dober, lahko rečem, da je bil na meji za po..... Le malo premalo ga je bilo. Tako kot da bi pobčka dal v uniformo. Manjka mu par kil ali pa mišic. In pa predvsem pamet, da se ponoči sprehaja brez varnostnega jopiča. Jah...uniforme so kot kaže moja šibka točka....
Ker mi gre na jetra parkirat pred vhodom, pa tudi plac je bil samo pri faxi službah, sem se odpeljala en krog. Vse, razen prostor pred intervencijsko potjo je bilo zaparkirano, tudi ovink čez cesto. Nič, itak sem v avtu, poslušam Mrvico, torej - parkirala bom pred intervencijsko potjo. Opazujem dogajanje, kar veliko avtov in ljudi. Čakam možičke v svetlomodrih polo majčkah, kar malo razočarana sem bila, ker jih ni bilo. Nekako sem se čisto preveč čustveno navezala na njih.
In zagledam tega fantička v uniformi. Najprej mi ni bilo jasno zakaj bi bil policaj v uniformi specialca. Tudi hodil je na daleč tako, kot malo napihnjem mladi specialček. Ker na letališču itak med čakanjem nimaš kaj pametnega za delat, sem ga opazovala. Unifoma mu je sicer dala nek seksipil, samo samozavesti pa ravno ne. Na momente sem med njegovo hojo pomislila, da je mogoče vinjen. Ko se je odmikal kombiju z osebjem, se je skoraj zapletel z nogami. Tudi na krajših ravnih poteh, mu ravna črna ni najbolje uspevala. Ok, vzamem v zakup, da je vinjen, čeprav to dvomim, da bi si dovolil - upam, da imajo kontrolo. Druga opcija je, da ne ve kako naj zbuja pozornost, zato hodi v smislu - alo, a me vidite, tu sem, pomemben sem.
Premikal se je od avtomobila do avtomobila. Če je bil kdo notri mu je mehal in razlagal, če ni bilo nikogar, si je zapisal, predvidevam, da registrsko. Bil je dosleden, ker se je odločil priti tudi do nas treh. Seveda, ker sem bila prva, je prišel do mene. Utišam Mrvico in spustim okno. Lepo pozdravim, ker me je zanimalo kaj bo, če sem uradno prijazna. Prvo presenečenje. Fant govori lepo slovensko. Tudi lepo je pozdravil nazaj in mi razložil, da tu ne smem biti. Mu povem, da vem da je intervencijska pot, ampak sem v avtu. Mi pove, da pač ne smem biti tu, ker je prepovedano. Hmmm v meni se oglasi hudiček....ali mu razložim osnovo - pač spet sem stala pred znakom....torej ne velja zame. Mah, ne bom. Fant ima čisto prenizko plačo, da bi ga zezala s tem. Ga vprašam, če ga bo motilo, ko bom krožila tu. Je rekel, da naj grem parkirat. Prijazno sem mu odgovorila, da na parking ne grem, ker morata starša samo še kovčke privlečt ven in grem. Bom pa onasnaževala zrak, katerega diha, ker bom vozila v krogu. Fant, mi je prijazno hotel še nekaj povedat, pa sem ga usavila in mu rekla. Lej, želim ti mirno noč, ker imaš čisto prenizko plačo, da bi se pregovarjal z mano, po drugi strani si pa samo v službi tukaj in res nisi kriv, da moraš to delat. Odgovor je bil eeee, ja. Prav. Hvala. Lep večer še naprej in želel mi je isto.
Naredila sem svoje 4 kroge, če se ne motim in še vedno je bil tam. Vestno opravljal svoje delo - šefi, upoštevajte to, pri napredovanju, pa dajte mu za boga varnostni jopič, ker ga je škoda, da ga kdo povozi. Če drugega ne, je v uniformi zelo seksi in ti popestri čakanje na letališči, zvečer pa pusti domiššliji prosto pot.

Jebemti migreno

Mal bom klela, ker me je cel dan bolela glava in mi ketonal ni čisto nič pomagal. No....ta tret mi je prijel in sedaj sem ok. A sem? Hmmm...al pa tut ne...naredila sem si popečene banane z jagodami, čez sem prelila sveže iztisnjen pomarančni sok. Ker mi je nekaj manjkalo, sem šla pogledat kaj imamo doma.....Vodka, ne to ne paše not, šnopc tut ne, Jack - ja, ta bi pasal. Probam malo....ni slabo.... kamor je šel bik naj gre pa še štrik in sem zalila. Še malo cimeta in rjavega sladkorja, čez Planico in kosilo z večerjo je bil narejen. Jaz pravim tako, če telesu nekaj zadiši, pa če je to še tako čudna kombinacija, jo kot kaže rabi.

Ja, en teden je že okoli in moram pospravit vse, ker grem jutri spet na Brnik. Ne po brata, ampak po starše. Vulkan mi noče pomagat, zato prideta nazaj.

Prav uživale smo ta teden. Paše malo miru, še Ajša se je prišla stistnit v posteljo. Težko je opisat, ampak s čisto drugačnim občutkom se je stisnit k njej. Tako varno je vse skupaj. Tko...mirno, tko...pa Ajšino.

Zavpij in slišali te bodo vsi. Zašepetaj in slišali te bodo najbližji. Molči in tvoj najboljši prijatelj bo slišal, kaj si povedal (L. MacFarlane)

Ko nekdo reče vauv

Kaj mi je najbolj všeč v šoli? Začetek igralnih uric in pa zaključevanje zadnjega tečaja. Ja, dva ekstrema. Začetek, ko se mala kepica šele razvija, ko so še čisto nedolžni hudički.

Lastinki pa itak še ne vedo kaj vse jih čaka. Koliko garanja je še pred njimi in koliko skrbi.

Ampak, se splača! Čez eno leto je vse čisto drugače, je začetek, ko se nam je zdelo vse nemogoče, mogoče. Ko se dogaja, da gremo brez povodcev mimo psa, ko pridejo ne glede na to, kjer so. Ko ...., ko lahko rečeš vauv, pes me uboga.

Nihče drug ni tak, kot si ti. Edinstven si, enkraten, izviren in neponovljiv. Ne boš verjel: ampak na vse veke niče ne bo tak, kot si ti! (P Bosmans)

Kdo, kdaj, kje, zakaj...

Ja, to so zadnje čase moja vprašanja. Kdo pride, kdaj pride, kje se dobim, zakaj. LAhko je skupina ali pa individualec, lahko je na poligonu ali terenu, kdaj - to je itak najbolj pomembno, zakaj je pa itak jasno.
Včasih se sprašujem, kam mi bežijo dnevi. Kaj gre moj čas. Bolj kot ga organiziram manj ga imam. Bolj kot organiziram, več ljudi imam. No, sedaj sem definitivno dosegla limit in tako bo še en mesec. Razen tistih z odločbo, jih ne jemljem več. Z odločbo, haha....ko pride prvi, častim!

Slovenija je ena taka mala državica, kjer slej kot prej zveš vse, tudi tisto česar nočeš. Poslušaš o enem psu, ki je ubil že 3 pse, ki je lastnikovo hči zgrizel tako, da ima 60 šivov. Ta pes je za na injekcijo ali pa res za v divjino, nekam kjer ni ljudi - torej, tega ni. In potem poslušam naprej, da so mu lastniki odpeljali konja, ker ni skrbel zanj, da nima keša, da .......saj me niti ne zanima, ker je to že skoraj da klasična zgodba. Edino kar me prokleto zanima je to, s čim vedno nategne uradne ljudi. Ker....teh psov ni veliko v slo. In v istem kraju je težko še en tak. Zato sem seštela ena in ena, ki mi je dalo vsoto - ta človek bi moral biti že v začetku leta pri meni. Pa ga ni....ker je govorc, in vsakič sproti nategne ljudi. Čakam samo, kdaj mu bo šlo spet narobe in bo pes naredil novo pizdarijo - upam samo, da se bo obrnil proti njemu in ne proti nedolžni žrtvi.

Dovolj o tem, ker ne morem prav nič, dokler je naš sistem tako gnil, da je nevaren pes še vedno pri istem lastniku, ki pa se požvižga na zakon. Grem stavt, da ga nima na nagobčniku in povodcu.

Dobro, da imam svojo šolo, ker me vsakič spravijo v dobro voljo psi in ljudje, ki pokažejo napredek. In v nedeljo sta me dva res razveselila. Tivoli je lepo uspel. Predvsem lastnici sta vedno odreagirale točno tako, kot morata. To je to, kar mi je adrenalin, hrana za naprej.
Potem sem šla še pogledat razstavo in bila presenečena nad čistočo. Nikjer dlake, dreka....kot kaže so res tujci največji prasci.

Prvi uradni ogled psa na terenu

Danes sem šla na prvi uradni ogled psa za katerega sem potem morala podati mnenje.
Res je, tokrat se lastniki ne zmišljujejo in se psa niso naveličaloi Imajo ga izredno radi, ampak....pes jih tako terorizira, da je nevaren tako za njih kot za okolico. Je to življenje sploh še smiselno.
Ni!
Predvsem pa ni odgovorno. Tudi če ima - ta ga ima - stalno na sebi nagobčnik, je nemogoče predvideti kaj pa če. Ve pa se, da bo takrat ugriz.
Majhni so že. Se bo čakalo na novo katastrofo.
Jaz sem podala mnenje, da je pes nevaren predvsem za domače in tudi za okolico.

Kaj bo naredil lastnik je njegova star.

Upam, da se bo odločil pametno.

Ni se lahko odločiti, sploh če ga imaš rad.

Ni lahko niti meni, da se postavljam v vlogo rablja. A pri psu ki je res agresiven, nimam prav nobenega zadržka, da sem rabelj in da rečem ja, pes je za evtanazijo.
Bolje on, kot pa še en pogrižen človek.

Mularija

Grem stavt, da bom imela v roku enega tedna totalno razrit poligon!
Zakaj, ker sem klicala policijo, ko sta se dva mulca podila po cesti in na žalost, so bili policaji blizu in so vsaj enega dobil. Za drugega ne vem, ker me ga še iščejo.
In ker sem šla policaju dati še to, kar manjka na prvem avtu in je na ostanku moje zajle, sem prepričana, da mu bodo v kratkem preuredili poligon. Seveda ne tako, ko si jaz to želim.
Jebat ga, zakaj sem pa danes spet količke pobirala po cesti.....

Prva košnja

Vedno jo čakam, ker je potem vse drugače. No, vsaj tako zgleda. Ma ne, kar je!
Res je čisto drug in prav užitek je biti na njem. Še parking pokosim in sem zmagala za en mesec.
Trava mi ni včeš. ker je redka in ne vem kako naj jo zgostim. Vse kar posejem, mi pojedo ptiči.
Ampak...saj bo, neki bo ven prišlo, ni vrag.

Tudi muc je šel preverit kako je na poligonu..

In ne bi bila jaz, če ne bi naredila te fotke

Naši standardi so visoki;)
Imamo tudi mini jabolko

in lepe rožice

Poligon....včeraj me je lipa čisto razsula. Komaj sem zvozila do konca. Jokala, imela suho grlo v sekundi, poln nos...ja, alergija se je začela. Sem danes kar dvojno dozo zdravil vzela in ketonal, ker mi je glavo hotelo raznesti. Bo treba do zdravnice, ker to so bile lanske zaloge, ki jih zmanjkuje. Glede na to, da sem več na poligonu, bom imela letos definitivno več težav.