Naveličanost

Ja, tko je najlepše povedano to kar se dogaja. Vsega imam dost. Dost mam in ljudi in obveznosti in psov (ok teh ne) in vsega, dobr da samo še en mesec in bo konec leta. Dobr da je en mesec od kar ga ni, dobr da je še ene teden pa so izpiti, dobr da......pa saj bo, samo da me neha folk morit.

Je pa vsakič tudi kaj lepega. Recimo letos imam nakupljena že vsa novoletna darila. Jap nekdo je bil šokiran, pomoje je še kdo, ker jaz res po poti to nabavim vsako leto. Hmmm res je, meni se definitivno stanje resno slabša. Mami sem kupila celo božično zvezdo. Ok tako hudo še ni, samo danes ni bilo gužve v Bauhausu in sem si pogledala stvari kaj imajo in jih je bilo toliko, da je šla ena z menoj. Imam pa za letos mir s tem, ker jo moram it vsak let kupit.

Tudi to, da grem končno na večerjo, potem pa pridem tja in .....skoraj zaspim tako da grem lačna od polne mize domov. Tut predjedi si nisem privoščila....

Kaj me drži pokonci, zaenkrat to, da nekaj že v nedeljo končam in nekaj tudi začnem.
Vsak konec je začetek nečesa novega.

Moje misli včasih ne samo da tavajo naokoli, ampak me popolnoma zapustijo in sedaj je tako.

Določite si dan zase saj si zaslužite čas za svoje življenje (Chery Richardson)

Res ga rabim, pa ne samo enega rabim, DOPUST!!!!!