Jokam, kot bi bil moj! Dijo Paxi :(

Danes je grozen dan. Na jutranji kavi sem zvedela, da za prvega maja umrl moj tečajnik Amfi. Pes, ki me je očaral s svojo žametno belo dlako, pes, ki je bil velikan in nežna duša hkrati. Amfi je bil ameriški buldog in z njim sem spoznala to čudovito pasmo.
Jokam pa zdajle, ko da bi jokala za svojim psom. Pred slabo urco je zaspančkal Pax. Pako je roti, ki je le en teden starejši od Bajke. Skupaj sta bila od prvega dne.

Pax je bil najlepši mladiček rotija k sem ga kdaj v življenju videla in mislim da ga tudi ne bom več. To glavo, ta pogled je obdržal do zadnjega dne.
Z Bajko sta prava pasja prijatelja. Skupaj sta bila na BBH-ju, skupaj na IPO I. Vsi ti treningi so bili zabava, vožnja v Celje in nazaj sprostitev. Bajka je skoraj razbila kletko, tako je letala v avto k njemu in ga lubčkat, on pa njo.
Z Urško sva skupaj rasli in dozorevali. Ona je ob Paxu spoznala to, kar je bilo meni dano spoznati z Ajšo. Osebnostno dozoreti in postati lasnik psa.
Paxi je bil pes, ki se me je vedno neizmerno razveselil, kjer koli me je videl je skočil name in me prelizal. Kasneje, ko je bilo to že nevarno, sva se zmenila, da naj gre na hrbet in ga bom čohala. Prav užival je v tem, ko ga nisem čihala, amapak zgačkala po tačkah. Gledal me je s tisto svojo simpatično prismuknjeno faco in najlepšimi očmi na svetu. Res sva bila neločljiva kadar sva se videla. Najbolje mi je bilo, ko je Urška kje okoli mene polagala sled. Sem ju prišla gledat in med tem, ko je ona kje polagala, sem jaz Paxa božala v avtu in mu dajala priboljške ;) Ja Urška, vedno sem ti nafutrala psa, ko si mu ti polagala sled:)
Mišek mali, še dva dni nazaj me je nekaj gnalo k Urški. Vodil me je Paksi, da sva se še zadnjič prečohala in na najin način poslovila.
Tole sem zdajle iskala. ena njegovih prvih tekem, če ne celo prva.


Mišek moj, počutim se, kot da bi bil moj. Saj si bil. Vedno!
Lepo se imej, uživajta z Ajško in pazita nase!

Letos odhajajo legende :(

Še vedno edini in 100% uspešni

Program prevzgoje nevarnih psov, je obvezno šolanje psov, ki so dvakrat ugriznili človeka ali žival. Program je odobrila Veterinarska uprava RS in danes sta dva psa uspešno zaključila šolanje.
Škoda je, da se imenuje tako, ker je program narejen tako, da se se lahko psa umesti nazaj v okolje v katerem živi.
Ta dva psa, ki sta bila tokrat v programu sta danes pred komisijo, drugače pa na naših srečanjih dokazala, da redno in kakovostni delo prinese prijetne rezultate.
Ko si del tega procesa in opazuješ spremembo predvsem na vodniku, veš zakaj delaš tako in več, da delaš prav.
To, da sem ju lahko popolnoma brez problemov združila na sprehodih s tečajniki, je le pika na i in dokaz lastniku, česa vse je sposoben pes.
To, da mi lastnik reče - s svojim psom nikoli ne bom šel na kavo, ker ne bo niti sekunde pri miru, potem pa pije z njim kavo, v najbolj frekventnem ljubljanskem lokalu sredi mesta.....celo življenje bo govoril...sem mislu, da tega ne bom mogu, sedaj pa lahko.

Delati nekaj, samo zato da se dela, je bolje, da se ne dela nič. Delati nekaj zato, da bo od tega dela tudi nekdo nekaj imel - je užitek. Uživam v užitkih!
 

Pogrešala ju bom

Danes smo šle še na zadnji skupni sprehod pred jutrišnjim izpitom. Tokratna prevzgoja je bila drugačna od ostalih.
Dobivale smo se dopoldne in večino časa preživele skupaj v naravi in tudi mestu.

Bila sta tudi v družbi res veliko psov in ljudi. Jutri imamo izpti in skoraj vsakodnevno druženje se bo končalo. Obljubile smo si, da se še dobimo in gremo na kavo. Držim za besedo.

Jutri, mah za jutri me pa čisto nič ne skrbi, ker če sta brez problemov preživela kavo med toliko psi, bosta tudi izpit.

Še malo, pa bom spet lahko rekla - kdor zna, pač zna:)

Združevanje skupin

Vreme pač ni nakolonjeno in če hočeš ugoditi ljudem, da po dežju ne hodijo v šolo, moraš pač potem kompromis narediti drugje. In sem ga. Z združevanjem skupin.
Moram priznat, da sem pozitivno presenečena nad odzivom ljudi in še bolj, nad psi.
Nobenega problema, kljub temu, da je bilo na poligonu veliko različnih psov. Res je, da so petkovi velikani zmagal in mi je žal, dan nisem imela fotkiča.
V soboto, sem najprej združila 2 mali šoli. Fantastično so se ujeli in sprejeli en drugega, v četrtek ponovimo in v soboto dodelamo.

Za njimi je bila skupina, na katero sem  še posebej ponosna, saj so v njen psi, ki še niso bili v šoli, ali pa so prišli iz drugih šol zaradi težav, ki jih tam niso odpravili.

Gledat to spremembo na psih in ljudeh, je pa užitek. Nekaj je, če vodiš človeka in psa od vsega začetka, če pa pride k tebi z napakami in zakoreninjenimi vzorci vedenja, ki niso ok....to je užitek, biti del spremembe.

in v soboto so se žogal :) Nasmeh na ljudeh je bil tisti, s žarom v očeh.

Všeč mi je bil komenatar tečajnice - sedaj pa verjamem, da znaš. Super, samo da mi verjamete, kar pomeni, da bomo šli v višave:)

Sobota popoldne je bila namenjena urejanju poligona. Dobr, da imam fanta, ki to kosi. 

 Seveda je Bajka potem naredila pregled, če je vse ok.

Nedelja je bila rezervirana za učenjake. Tudi ta združitev se je pokazala za dobro, ker so se eni zaljubili in malo pozabili na pasjo šolo. S tem, pa takoj zmanjšajo skupino, kar pomeni, da ne moremo tako delat, kot bi lahko. Sedaj, v zaključni fazi rabimo gužvo, rabimo različne pse in ljudi.

Na koncu pa še nagrada za lastnike in malo muke za pse.

Vsekakor bomo to ponovili in izkoristili še za kak piknik.

Ko imaš lahko skupaj spuščenih toliko psov, ti postane žal, da imaš premajhen parking.

Dan se je končal s prijetno kavo dveh bivših tečajnic. Kako je lepo slišat, ko ti rečejo, da so pozabili povodec doma, pa je šel pes zraven uro in več po pst-ju. Takoj sicer povejo, da to ni prav, po drugi strani pa tako važni, da je to mogoče.

O ja, vse je mogoče, samo želet si je treba.

Tako kot mi je lastnica terierja rekla....ma jaz sem res mislila, da terier ne more bit v prostoru, med tem, ko se žoga. Lahko je, vsaka pasma, vsak pes, vsak... je lahko v prostoru med tem, ko se lastnik zabava. Samo lastnik mora verjet, da se to lahko zgodi.

Verjeti v nekaj sicer ni čisto dovolj, je pa dober začetek, ker potem se ne pregovarjaš več in začneš delat tako, da bo pes tisto, kar si želiš, tudi naredil.

Danes smo imeli debato o tem, kaj je narobe pri šolanju. Nič takega, le pse pozabijo umirit. Ni problem psa preusmerit in naredit norega na žogico. Samo kaj po ko žogice ni?

Kaj pa ko žogica ni več dovolj?

Pes se mora v prvi vrsti sam sebe kotrolirat, sam mora predelat stvari, ki mu niso všeč. Nikakor pri tem ne sme posegat v lastnika in s tem kazat svojo moč.

Najlažje je ljudem reci, ma to ne bo šlo ker je te in te pasme, še huje je, ker potem kar vse zvalijo na pasmo. Ma dajte ga nehat srat! Noben pes ne sme grist lastnika pa je mešanc ali pa pasemski pes. Nobena pasma ni taka, da bi grizla človeka!

 

Prometni kolaps

Danes sem ga pa naredila...ob menjavi je bilo tam 25 avtov in predlog je bil, da začnem mislit na garažno hišo, ki bi se začela v 2 nadstropju kleti :)))
Ampak...potem je 17 psov bilo na poligonu, spušenih in so s igrali in delali.
Prvič sem čutila, da se tresejo tla, ko so delali skupinski odpoklic.

Noro je bilo!

Ko me hvalijo

Vedno se počutim tako malo čudno, ko me tečajniki hvalijo. Hvalijo zato, ker mislim na določene stvari, ker jim šenkam uro, ker jih opozorim na kakšno stvar, ko si zapomnim kakšno njihovo osebno stvar. Najbolj mi je čudno, ko se mi zahvaljujejo za to, ker sem jih povedala to, kar jim gre.
Zakaj mi je čudno. Zato, ker mi je čisto samoumevno, da bom mislila na to, da jim bo bolje, da bodo doživeli čim več stvari, da bomo šli čez čimbolj različne stvari. Še bolj pa mi je malo nelagodno, ko se mi zahvaljujejo, ko jim res, prav pošteno postavim pred dejstvo.
Delam za njim, ne zase in popolnoma normalno mi je, da mi ni vseeno za njim in da mi je mar za njih. Vsakega posebej imam rada, vsakemu posebej privoščim najbolje.
Za vsakega mi je žal, ker ne naredi koraka naprej.
Ko delaš za ljudi, ti morajo biti ljudje pomembni. Če delaš za ljudi in te briga za njim, potem ne delaš za njim.
Ko delaš z ljudmi, imaš vedno pred seboj ogledalo. Vedno, ko se kaj zalomi, ko kaj ni tako kot bi moralo biti, si postavim špegu in se vprašam kaj še, kako še. Ja, včasih pač, ko vidiš da ne gre, vržeš puško v koruzo in si rečeš klinc gleda. Pa potem naslednjič spet vidiš isto stvar, isto napako, isto vzorec,....pa ti duša ne da, da ne bi nekaj naredil.
In dokler te duša vleče naprej, da si to kar si, da si sposoben nadret človeka pred ljudmi, da si sposoben komu direkt reci - sorry ti pa nisi sposoben za to....tako dolgo vem, da to delam za ljudi ne ne zase.

Ne vem zakaj ne bi bila z biciklom

Zadnje čase se imam res fantasično. Vse gre tko kot mora it. Ko si urediš življenje potem ga začneš živet in to sedaj počnem.
Vse kar mi je bilo še do pred kratkim malo odveč, mi je sedaj v veselje. Vračam se nazaj vase in delam to, kar mi je všeč.
In všeč mi je sesti na bicikl in bit svobodna v naravi.
Danes sem prišla domov iz Tivolija, kjer sem imela prevzgojo. Ker se bližamo koncu in vem, da bo konec uspešen, sem uživala že tam. Sonček je končno zamenjal dež in kava sredi parka je res pasala.
Ker je sonček še kar svetil sem se po poti domov odločila, da grem danes s kolesom ven iz gozda.  Zapeljala sem se do BTC-ja in obiskala bivšega sodelavca.
Prav smešno je bilo opazovati začudene pogleda bivših, ker sem prišla s kolesom. Halo, bicikl je ful fina zadeva. 25 minutk izi poganjanja in si tam. Zraven so lahko ogledaš še polno stvari, ki jih iz avta ne vidiš, pa še fajn se počutiš, ko prideš domov.
Ne, ni se mi pokvaril avto, pa tut hujšam ne. Samo delam stvari, ki mi v tistem momentu pridejo na pamet. In danes mi je bicikliranje.
Komaj čakam, da končam s prevzgojo, ker bom imela proste dopoldneve. No ne vseh, ampak vsaj malo manj skakanja bo. In lahko bom bolj pogosto delala to, kar mi je všeč.
Prednost biti sam svoj mojster je tudi da, da si sam odrejaš delo. Sicer pri meni ni čisto tako, ker sem pač fiksirana vsak dan za nekaj ur na poligon. Ampak v vmesnem času pa lahko uživam. In to sedaj počnem.

Grešila sem!

Priznam po mesecu in pol, sem se danes pregrešila in pojedla kos jabolčnega štrudlja. Saj vem, ni take sile, ampak...sem grešila. Zaradi bioterapije in ker je res bolj zdravo sem se za nedoločen čas odpovedala beli moki in sladkorju.
In danes sem grešila. Rezultat greha je bil, sploh ne slaba vest, ampak težak občutek v želodcu. Prav neumno se mi je zdelo, da se pa sedaj ne počutim fizično dobro, ker sem pojedla kos štrudla narejenega iz bele moke in jabolkom je dodan cuker.
Halo?? Se lahko res organizem v mesecu in po odvadi na sladkor. No štrudelj je bil čisto dober, ker sem ga od te gospe že jedla v času, ko sem še jedla vse, vem, da je v bistvu odličen.
Danes, po mesecu in pol neuživanja sladkorja mi je bil skoraj da zanič.
Morala sem ga sicer pojesti, ker sem ga res rabila. Če ga ne bi bilo doma, bi se ziher odpeljala po eno čokoladno torto.
V kratkem jo moram - torto. Pa ne ker jo rabim, ampak ker me zanima ali je to danes naključje, da mi ni dobro sladko, ali pa je bil samo tak dan.

Dež, hvala ker si!

No,  ne sicer cel dan, ker mi je uničil šolo, vseeno pa je bil današnji dan zelo uspešen.
Sedaj sem moderna in si listke ne popam več fizično na ekran, ampak jim imam v digitalni obliki. In...danes jih ni več. Vse sem naredila. Najhuje je bilo naročilo majic. Saj ni panike, naročil 50 kom vsako velikost in je. Samo s tem nisem nič naredila. Če to enkrat delam, potem delam tako, da imam tudi že vse narejeno za darila. Tako sedaj točno vem kdo dobi katero številko.
Letos bodo čisto nove majčke, ker imamo čisto hudo prvo stran:

Komi čakam, da vidim majčke!
Poleg majčk, sem uredila tudi ostale stvari in se pozanimala za faks. Mislim, da sem kar odločena in da bom šla naprej.
Večina ljudi, katerim povem, da bi študirala mi reče: Pa kaj rabiš faks, če delaš pri sebi?

Faks-a res ne rabim, ker sem samostojna podjetnica in sem se pač zaposlila, tako kot sem.
Študirat grem zato, da ne nazadujem. Ker če počneš samo eno stvar, tako kot jo počnem jaz, potem začneš hitro stagnirat, tega si pa ne morem privoščit. Saj počnem različne stvari, a vse se vrtijo okoli ene in iste zadeve. Študij za katerega sem se ogrela je deloma povezan s tem kar počnem, ni pa nič pasjega v njem, tako da bo še vedno moje, pa ne to, kar že počnem.
Finančno je sicer lep zalogaj, a kako gre že tisto....najboljša investicija, je investicija v svoje znanje;)

Lep vikend je za mano

Vsa skupaj se je že začelo v petek. Najprej Bajkino frizeranje, potem luštna šola. Cel vikend sem imel tri pse, no, dva in rep od psa.

Takšnega malega piška bi takoj imela. No, da bi bil tako priden kot je on, bi bilo skoraj da nujno. Res je fantastičen.
Seveda ne smem reci nič čez njegovega brata. Dela se v pravega nemca.

Šele sedaj, ko to pišem sem dojela, da nisem niti enkrat smrkala v Arboretumu, kar le dokazuje kako dobro name vpliva bioresonanca. Enrkat ob priliki opišem svojo izkušnjo, ki je res pozitivna.

Moje poti so čisto jasne in čedalje bolj se odpirajo;)

Gass in Smokey na obisku

Bajka je danes zopet polno zaposlena, no ne čisto cel dan, ker sta bila dopoldne v Arobretumu

V pasjem apartmaju imam spet dva na pol mrtva psa. Spita spanje pravičnega. Jutri že gresta domov, škoda, ker sta pridna in se imamo čisto lepo.

Bajka je šla k frizerki Kaji v Smrčka

Bajka je danes dobila posebno nego svoje dlake, saj je prvič v življenju obiskala pasjo frizerko.
Na Brnčičevi je že dlje časa pasji salon in kot je meni podobno, nikoli nisem šla do tja. No, pa je šefico zaneslo na moj poligon in tako sem jaz njej pomagla s svojim znanjem, ona pa meni s svojim.
Rezultat njenega dela, je skopana in v nulo popedenana Bajka. 
Ker sem se o tem prazpisala že na strani tu le par fotk

Še vedno pa se najbolje počuti tu in tako:

Spremembe so tako hitre, da jih ne dohajam

Saj ne, da nimam kaj za napisat, ravno obratno. Veliko za napisat, a ni časa. Toliko stvari kot se jih sedaj odvija hkrati, se mi že dolgo ni. In prav je tako.
Narava je spet najlepša in za hišo imam polno maka.

Počasi bodo morali kosit, ker je trava že ornk visoka in vsak dež jo poleži. Je pa vmes polno marjetic in prav morala sem poiskati kraj, ker ne bova delale škode, da sem naredila par fotk.

Bajka s svojo sosedo Lucy

V šoli imamo novo pridobitev. Ker se moški stalno kregajo o velikosti, smo jo izenačili;) No gole imamo vsi sedaj iste.

Danes sem po dolgem času spet naredila malo popestritev polušnosti in bilo je kar fino.

Dobro nam gre, v bistvu nam gre odllično :)

Pasji meščan

Ne vem kolikokrat sem že rekla, da je imeti psa odgovornost. Imeti psa, za katerega se ve, da ni najbolj zanesljiv in da nikoli nisi lahko zraven sproščen, je pa še večja.
Zadnje dni se zopet dogajate dve prevzgoji in lahko spremljam razvoj obeh. Dejstvo je, da je to v prvi vrsti prevzgoja človeka in ne psa, saj pes se obnaša tako, kot mu pustimo.
Danes sta se nam pridružila na sprehodu. Psa sta že čisto pripravljena.

Športno kinološko društvo Bajka

Zato smo Športno kinološko društvo

Jutranji vrvež

Danes zjutraj sem bila že, tako kot delovni ljudje, ob pol osmih v mestu. Ker sem morala slikat zobe, sem parkirala na železniški postaji in se čez cesto odpravila do zobarja - tokrat me ni čakal parking pred vhodom. Stojim na prehodu za pešce in čakam zeleno. Mi je žal, ker ne vem, da moram pritisnit gumb - no ne vem a ga moram al ne, jaz ga nisem in se ni nič zgodilo. Kmalu so se nabrali ljudje in en se je prav živčno prestopical in potem pritisnil na gumb, takrat se je začelo odštevanje. Opazujem ljudi, ki se živčno prestopajo, gledajo na uro, vlečejo čik, da si ga prižgejo. A sem bila še pred enim letom tudi jaz taka? No, priznam nisem bila, ker nisem nikoli na uro točno prihajala v službo.
Ko je minila minuta smo šli vsi čez cesto, vsi so hiteli, jaz sem se pa sredi ceste obrnila, ker sem se spomnila, da sem pozabila napotnico. Skoraj sem se smejat začela, ker so me vsi, ki so mi šli potem nasproti, čudno gledali.
Potem sem še bolj postala pozorna na njih. Res prave živčne razvaline že ob pol osmih zjutraj. Edin pozitiven je bil en stric, ki je na sprehod peljal bokserko, lepo sta se ustavila in božala pred semaforjem, ko je bila zelena, sta šla lepo čez. Nobene panike, le izi jutranji sprehod.
Tako hitro sem bila fertik tudi pri zobozdravnici, da niti parkirnine ne morem v stroške dat - če nimaš nič narobe in nobene lukne, pač ne moreš bit dolgo tam.
Sem pa celo pot domov premišljevala, sem bila kdaj taka. In ja, sem bila na začetku, ko sem bila še pripravnica. Delala sem v poslovni stavbi železnic, v službo sem hodila z vlakom, ker je bilo pocen in hitr. Res je, da sem imela vlak že ob 6:12, a kmalu sem šla direkt v služben vagon in si tam enga prižgala, do Ljubljane sem ravno pokadila. Hitro čez cesto, obvezno štempljanje in na jutranjo kavo, ki je bila odurno zanič. Jedilnica je bila v kleti, kjer je smrdelo ne samo po hrani in čikih, ampak še po plesni in zatohlosti, prav nič prijetnega ni bilo v tisti kavi, le kava zato, ker jo zjturaj rabiš in čik ob njej. Ampak tu tega nisem dolgo počela, ker sem kaj kmalu začela krožit po upravi in sem se imela čisto dobr. Najbolje takrat, ko sem bila na voznih redih in so mi rekli, naj jim dam kartico in jo pridem v petek iskat. Vsak dan sem bila v službi in še plus ure sem imela ;)
Ko sem po pol leta končala pripravništvo, sem delala na železniški postaji, tako da sem kavo pila v lokalu in je kava imela okus po kavi - vsaj to se je spremenilo. Pa ni mi bilo treba tako hitet. Ampak tudi tam sem bila mislim da je 3 mesece, potem sem pa itak prišla v BTC in se je dirka s časom končala. V službo sem hodila enkrat do osmih, najprej spila kavo, potem še eno, tako da...ne, nisem bila taka kot te, ki sem jih opazovala zjutraj.
Te so že v službo prišli vsi napsihirani, jaz sem v službo vedno prišla čist zaspana.

Kdaj z mladičkom v pasjo šolo?

Domov končno prinesete mladička in kmalu se vprašate kdaj z njim v šolo.
Čimprej! Prej kot začneta s šolo, manj napak boste delali vi kot vodnik, mladiček pa bo takoj v pasji družbi in se bo takoj učil kaj se sme in kaj ne sme.
Čas, ko mladiček zbira inforamcije in se uči iz njih je zelo omejen. Tako hitro ni več mladiček, da je vsak dan posebej dragocen.
 Zato ne čakajte, tako ko ga dobite, pojdita v šolo, ker jo oba potrebujeta.

Bajka razpisuje nove igralne urice za mladičke stare do 4 mesece. Prijavite se lahko preko prijavnice ali maila info@bajka.si

Zajtrk v Bajki

To, da imamo piknike popoldne je čist logično. To, da ga imamo za zajtrk je pa čisto nekaj novega.
Ampak je fantastično. Celo gate trga :))

Fanta sta bila pridna, ostali so pa delali.

Fantje dobesedno pašejo za žar;)
Kar ne pomeni, da so ženske zato, da delajo

To moramo še kdaj ponovit!

Praznik, ki ga baje ne bo več

No, le ena stranka - to je praznik!
Ne morem verjet, da sem šla nazaj spat in sem spala do 12-tih. Končno sem se naspala. Nekateri ne razumejo, kako grem lahko spat nazaj - z lahkoto!
Imela sem celo čas, da sem šla na kavo in prebrala vse trače preteklih dni.
Vreme se je začelo kisat in kmalu je začelo deževati. To ne bi bilo nič hudega, če ne bi spet strele švigale kot nore in se je bliskalo in grmelo...je najprej grom al blisk? Saj ni važno, vmes smo imeli tudi točo.

Končno je nehalo deževati in sva z Bajko letele na sprehod.
Po takih vročinskh nevihtah je vedno v gozdu kot v grozljivki. Iz asfalta se dviga meglica, vse leži po cesti, ker je veje sklatil veter in dež.

S temle tičkom smo bile edine, ki smo takoj po dežju bile zunaj

Kmalu se nam je na nebu pridružil se on

Oblaki so risali lepe oblike.

Ujet današnji dan

Zaključil ga je lep sončni zahod

in luna, ki je baje spet super luna.