Spet smo šli v živalca

Danes sem resnično uživala v družbi tečajnikov. Ker smo proti koncu tečajev sem čisto mirna in svojim tečajnikom maksimalno zaupam. Ko prideš do tega stanja, da postaneš obiskovalec tako, kot so oni, je druženje resnično samo še uživanje.
Opazovati nasmeh tečajnikov, je tisto, ko veš da si jim naredil veselje.

Opazovanje tečajnkov, kako mirno kramljajo v družbi psov - to je tisto kar si si postavil za cilj.

Ko jim več ni potrebno gledati na psa, ker vedo, da bo dal pes mir.

 

Se vidi, da je mesec ljubezni, kajti danes smo lahko videli velko več, kot bi si kakšen starš želel videti...

ČE bi gledali tole čez človeške oči, bi bilo ziher...ma daj a nimaš že dost :)

In kot da ni bilo to že dovolj, so nam še žirafe povedale, da je maj.

Maj je res mesec ljubezni ;)

Črna noč

Da je ponoči res tema je pri meni pranznik. Nad sobo imam svetilko javne razsvetljave, ki me kot piščanca osvetljuje celo noč. Včeraj je padel mark in bila je tema. Bila je že čist črna noč, in bila je tema.
Čisto drugače se spi, kot pa, ko ti sveti luč v glavo.

Če ima kdo predlog, kako to spremenit, da bi imela temo se pripročam.

Pasja šola Bajka

Pasja šola je sicer res namenjena psom, ampak v šolo hodijo lasniki zato, da se naučijo delat s psi. In če je njim fino, bo fino tudi njihovim psom.
Veliko dela je potrebno, ampak....potem se res lahko zabavaš in pozabiš, da si v šoli


Ta teden je teden, ko se znanje obrača - to pomeni, da gre samo še navzgor in na bolje.


Drug teden bo pa teden za ...če bo vreme dalo, bo teden za odlaganje ;)

Fantastično izkoriščen dopust

Ta teden se na dopustu. Spet ja! Ker imam še cel letošnji dopust, ga bom izkoristila kolikor se ga da, ker ne vem kdaj bom spet v kratkem imela dopust.
In ta teden je bil izoriščen do konca. V ponedeljek bi morala biti taka nevihta, da bi trepetali vsi. No vsaj nebo je tako napovedal. malo vetra, veliko črnine, rezultat pa........odpadla šola in zalivanje rož.
No, ker je odpadla šola sem bila doma čisto prezgodaj za iti na sprehod.

 Prva želja je bila, da poslikam sončni zahod, vendar so bili oblaki bolj vstrajni, ali pa sonce sražemljivo in od njega ni bilo nič.
Sem pa izoristila trenutek za Ajšo in muca.

Sem pa zato, sončni zahod ujela naslednji dan.

V sredo, smo šle prvič na hitro v vodo. Vroče je že dovolj.

Danes je pa baje glede na luno dan, ki bo umirjen in za to, da se poglobiš sam vase.

No, pa sem se. Kupila sem pripomoček za odlaganje in nekaj, kar iščem že dolgo časa.

Ajški in Bajki pa sem privošlila daljše plavanje.

Aja, ni še konec tedna. Jutri ima oči RD in gremo ven jest. To je tut nekaj da prideš poješ in greš. Ne pa da najprej pripravljaš, potem si pa itak že tko zmatran, da se ti jest ne da, kaj šele pospravljat.

Komaj že čakam, da se konča to, kar se mora. Čakam, ker imam že toliko stvari, ki jim imam na hold. In pa čakam, da bomo lahko uživale in da bom lahko posvetila svoj čas stvarem, ki jih imam rada in ki mi prinašajo veselje. Vse ostalo bo, to sem videla spet ta teden. Še 2 meseca in bo veliko bolje!

Odziv na komentarje komentatorjev in vse ostale, ki mi sodite, a me niti ne poznate

Resnično, dobro in uporabno

Nekega dne je srečal veliki filozof znanca, ki mu je rekel:Ali veš, kaj sem pravkar slišal o tvojem prijatelju? Samo trenutek, ga je ustavil Sokrat. Preden mi karkoli poveš, bi rad, da narediš kratek test. Imenuje se Preizkus 'trojnega filtra'. Test 'trojnega filtra'? Tako je, je nadaljeval Sokrat. ''Preden mi poveš o mojem prijatelju, bi bilo mogoče dobro, da bi si vzel čas in presodil o tem, kar mi hočeš povedati. Zato se tudi imenuje Preizkus 'trojnega filtra'. Prvi filter je, filter Resnice. Ali si povsem prepričan, da je tisto, kar mi hočeš povedati, resnično?
Ne, reče mož. V bistvu sem pravkar slišal in ... V redu, je rekel Sokrat. Torej ne veš zagotovo ali je res ali ne. Poskusiva z drugim filtrom. Filtrom Dobrega. Ali bi mi rad povedal kaj dobrega o mojem prijatelju? Ne, nasprotno... A tako, je nadaljeval Sokrat, Hočeš povedati nekaj slabega o njem, ne veš pa, ali je to res. No, še vedno lahko narediš preizkus, kajti na voljo imaš še en filter. Filter Uporabnosti. Ali mi bo koristilo, kar bi mi rad povedal o prijatelju? V bistvu ne ... Torej, je zaključil Sokrat. Če bi mi rad povedal nekaj, kar ni ne resnično, ne dobro, niti koristno, zakaj bi mi sploh kaj govoril? 

Tole velja za toliko stvari v življenju..Tudi takrat, ko začne kdo pametnovati, naj najprej prebere ta zapis.
Pametnovati, obsojati, brez da bi se poznali ali pa se skrivati za anoninostjo.
Dovolj imam ljudi, ki so najpametnejši in ki ne znajo brati napisanega.
Ja, pogrejejo me ljudje, ki ne znajo brati, znajo biti pa pomembni. Pomembni tako, da so skriti za anonimnostjo ali pa da ne nehajo in morajo imeti zadnjo besedo.

Govorim o komentatirki zapisa kriva sem
Kriva sem za smrt muca, in ja, zavedam se odgovornosti, da mi lahko avto povozi tudi mojega muca, ker je zunanjo notranji muc. In ja, res mi je za muca čisto vseeno, saj je le muc, ki je že 9 let z mano. Samo čakam še, da mi bo kdo napisal, da je res že čas, za menjavo mačka.

Živi in pusti živeti, le to želim vse anonimnežem in tistim, ki ne sprejemajo mnenja drugih.

Nedelja je dan za ne delo

Spanje do desttih, ok ob 7-mih smo šle lulat in jest. Ampak to je 5 minut. Potem pa na luštkan sprehod, sicer malo krajši, ker Ajška nekaj spet šepa na zadnjo nogo.
Edino mucu ni bilo po godu zgodnje vstajanje, saj dan ponoči ni bilo nikogar, ki bi ga spustil not in je prespal noč zunaj.

 Stiskanje v postelji med mano in Bajko je vedno neprecenljivo.

Glavnina travnikov spet ni še pokošena tako da moram paziti, da ne naredimo škode, ko gremo čez mimo njih.

Popoldne, si bomo spet vzele za spanje. Zvečer pa učenje in pisanje nalog.

Prve dva prevzgojena nevarna psa

20.5.2011 je datum, ki bo zapisan kot dan, ko sta prva dva v SLO naredila preizkus na koncu programa prevzgoje nevarnega psa.
Danes sem postavila zelo visok standard. Težko ga bo obdržati, ampak kjer je volja je tudi pot.
Moram se zahvalit svojim tečajnikom, ki so prišli danes v Tivoli in ki so bili motnje. Hvala vsem, da ste verjeli, da gremo lahko z nevarnima psoma na kavo in da so lahko v družbi psov. Jaz sem vedela, da bomo to naredili!

Sem kriva!

Danes zjutraj ni bil moj dan. No začel se je čisto lepo. Počakala sem srni, da sta šla čez cesto, šla počasi mimo poligona, ker sta se ločili vsaka na svojo stran ceste in bi lahko ena ali druga šla na drugo stran.
Psici se polulata in pokakata, gremo nazaj domov. Vsedem se nazaj v avto in grem v službo. 6:46 Super, lepo počasi, da ne pridem prezgodaj v službo. Ker sedaj res delam po sistemu od 7:00 - 15:00. No in jutro se je končalo po 50 tih metrih. Vozim, z nikakršno hitrostjo, ker tisti, ki je bil kdaj pri meni doma ve, da se po naši ulici ne da hitro vozit. Tri hiše pred mano, zagledam sosedovo mačko kako leti proti cesti. Zaviram, v tistih brzini, ki to niti ni bila, je bilo premalo. Zapeljala sem čez njo. Pogledam v ogledalo, ne, pogled ni bil lep. Takoj pokličem sosedo, ker vem da je doma in ji povem kaj se je zgodilo. Seveda ni bilo več pomoči. Če zapelješ čez muco, je logična smrt. Opravičim se, ne enrkat, večkrat. Vem, da ni opravičila, vendar....že zadnjih par dni vsakič ko se peljem mimo bremzam, ker muca leti čez cesto. Nikoli ne počaka, raje gre čez. Ne krivim muce, daleč od tega. A danes ji ni zneslo, meni pa tudi ne. Prehitro, prepozno, ni važno. Muca je umrla. Prizor v ogledalu me bo spremljal še nekaj časa.
Odziv sosede popoldne, ko sem se ji še enkrat opravičila in hotela poravnati del stroškov, ki jih je imela z življenjem mačke, mi je pa potegnl živc. Jaz sem kriva, ker norim po cesti zjutraj, ko sem še vsa zalepljena. Jaz, ki vozim od vseh v ulici najbolj počas. Ja sem, zaspana zjutraj, tako kot vsi, da pa ne spremljam mimo njene bajte okolja, kjer vedno hodijo mački, je pa zadnja stvar, ki jo bom požrla.
Ja, razumem v jezi in žalosti ljudje rečejo veliko preveč. Ampak, dajte met tut malo sočtja. Meni je pa res čisto vseeno, da sem speštala mački glavo in itak sem to naredila zanalašč.
Mislim vse ima svojo mero. Nič več se ne počitim kot morilka, ampak se počutim kot žrtev neodgovornih ljudi, ki imajo spuščene živali in jih ne naučijo, da se umikajo avtom. Ja, tudi moj muc je zunaj, amapak se avtom lepo umika, ker sva se to učila.
Ja, strašno mi je žal, da sem povozila muco. Tolažim se lahko le s tem, da je bila takoj mrtva in ni trpela. Tolažim...to ni nobena tolažba, le malo si operem svojo vest. 

Polna luna part II

Prava polna luna je danes.

Danes je dan, ko je po njem sprememba. Ker polna luna je, potem se pa manjša. In danes je bil dan, ko se nekaj končalo. Mera je bila polna, rekla sem ne in sedaj se bo zgodilo kar se mora. Tako kot luna...sedaj se bo manjšala.
Kaj bo pri meni....vsekakor bolje kot je sedaj!
Naprej zastava slave, naprej junakša kri! Dost mam tega, da si nekateri zamišljajo vodstvo tako, kot da smo zaposleni sužnji brez pravic! Nismo, pravice imamo vsi. Imamo jih več, kot se jih nekateri zavedajo.

Polna luna

Vožnja domov iz Tivolja je postala kar naenkrat čisto drugačna. Na nebu je bila ogormna polna luna. Baje da je čisto polna jutri, ampak že danes je bila fascinantna

Tako velika in tako svetla je malokrat.

Danes sem doživela še eno neblozo od ljudi. Tako blesavo se vse skupaj odvija, da je moje mnenje o tem že na meji bizarnega.
Ampak, važno pa je, da smo bili danes v Tivolju in da jih je bilo tako malo, da smo lahko šli spet na kavo.
Če ljudje ne izkoristijo možnost, da gremo na skupen sprehod, je to čisto njihov problem.

Pogled v prihodnost

Pokukal sem v prihodnost, daleč, kolikor je šlo. Videl sem, kakšen bo svet, in videl, kaj vse bi lahko bilo. (Lord Alfred Tennyson)
Današnji deževni dan sem počela dve stvari. Spala in premišljevala.
Spanje je pač nekaj, kar počnem kadar se le da, ker mi ga kronično primanjkuje. Premišljevanje pa je posledica vseh dogodkov, ki se dogajajo.
Dogaja se zelo veliko, sicer takih malih stvari, ki potem naredijo celoto toliko lepšo in večjo. Dogajajo se premiki, ki morajo biti, ker drugače stagniraš.
Sama pa ne želim stagnirat in tudi delo, ki ga počnem mi ne dovoli stagnacije. Želim se izobraževati, želim biti boljša, želim vedeti več.
Vsak najprej pomisli, da se mi je kje kaj ustavilo in da zato iščem znanja. Ne, daleč od tega. Vse mi teče tako kot po maslu. Le....sama pri sebi čutim potrebno po nečem več.
Delno je kriva izobrazba. Če 2 leti vsak mesec preučuješ nove stvari, začneš gledat drugače na stvari, ki jih prej nisi gledal iz te perspektive. Sedaj, ko so predavanja za mano, ko sem spoznala 18 različnih predavateljev in njihov način podajanja znanja, sem ugotovila, da moram naprej. Moram, zaradi sebe, moram, ker vem, da sem lahko še boljša.
Drugače gledam sedaj sebe, svojo moč, ki jo imam na poligonu. Drugače gledam tečajnike, ker že prej sem vedela, da lahko iz njih potegnem res najboljše stvari. Sedaj vem, da jih lahko, ker ja, ko dobiš nazaj podatke, da jih je všeč ravno to, da si direkten, da si strog, da ne obupaš, da.....potem veš, da tega ne smeš spreminjat.
Včeraj na predavanju me je ponesel en stavek. Pazi se ljudi, ki so navdušeni in ti samo kimajo. Taki so najhujši. Takoj sem pomislila kakšni so ljudje, ki nehajo s šolo. Točno taki. kimajo in samo kimajo. Kimajo pa zato, ker nimajo svojega mnenja. Zakaj ga nimajo...v to se ne bom poglabljala. Poglobila sem se raje vase. Sem jaz kriva, da si ne upajo izrazit mnenja? Sem jaz kriva? Kriva ali ne. Svoje standarde ne bom spuščala zaradi peščice ljudi. Zanimajo me tisti, ki se res spremenijo. Spremenijo pa se zato, ker se želijo spremeniti.

Dejstvo je, da če se hočeš spremenit, moraš najprej sebi priznati, da si pripravljen pozabiti na preteklost. Preteklost nam vsem tako uničuje življenje. Pa čisto neupravičeno. Preteklost je nekaj kar se je že zgodilo. Če se je že, ne moreš več čisto nič spremenit. Lahko pa narediš zdele čisto drugače.
Preteklost...Zaradi preteklosti in tega, da se jo oklepamo kot pijanec plota, sedanje stvari spreminjamo v najslabše, ker nočemo pozabiti in iti naprej. S tem pa prenašamo slabo na vse. Predvsem pa nase. Nekaj je reči ne bom, nekaj pa to potem tudi res početi. Početi in se ne stalno spraševati ali imam prav. Ne dvomi, delaj to, kar si se odločil, da boš.
Današnji dan je bil zato dan, ko sem se pogovorila sama s seboj in si naredila plane za prihodnost. Kratkoročno vem kaj hočem. To je zelo lepo, veš kaj hočeš, nočeš si pa priznat česa vse nočeš. Ampak to, česar nočeš te drži nazaj, da ne izpolniš tistega kar hočeš.
Torej, nočem pregoret. Zato ne bom diplomirala junija, ampak avgusta. Nočem več, da mi knjige ležijo že 2 leti na mizi, jaz jih pa nimam časa prebrat.
In to knjige, ki mi bodo pomagale biti boljša. Ki mi bodo dale smernice kaj naj spremenim, da bom lahko ljudem pomagala še na enem področju - področju preživetja preteklosti.
Dela imam več kot preveč. Ampak, ker imam čas in ker vem, da bom vse naredila, ne bom pregorela.
Predvsem pa se ne bom več sekirala za službo. Odločitev je itak že sprejeta. Samo izpelje se naj že. Jaz sem pripravljena!

Zadnje predavanje

Kako prosim? Zadnje predavanje? Zadnje????
Ja, jutri imam zadnje predavnanje. Najprej izpit in potem predavanje.
Kar konec je. Samo še izpita, diploma in konec.
Če bi mi nekdo 2 leti nazaj ob tem času rekel, da bom 13.5.2011 razmišljala o tem, da grem naslednji dan na zadnje predavanje, bi mu rekla.....kaj si ti nor?
Danes pa lahko rečem...jaaaaaaaaaaa, zadnjič je!!

No tako kot sem zaključila z lanskim dopustom. Danes je bil zadnji dan.
Nekje sem brala, da petek 13-tega, kar danes je, ne pomeni nekaj slabega. Pomeni zaključek nečesa in začetek novega.
Končujem lanski dopust, končujem obiskovanje predavanj na faksu.
Začenjam nove stvari.
Ta teden sem izkoristila za diplomo. Raziskovalni del je narejen in obdelan. Vse skupaj spravim samo še v logično celoto in zaključim tudi to.
Letošnje rožice so posajene, samo še sončnice zrastejo in to bo to.

Nekaj od mojega dopusta sta imeli tudi Ajša in Bajka.

V ponedeljek pa nov teden. Teden, ki bo pisal zgodovino. 

V petek imam prvi izpit s prevzgojo. Za njiju prav gotovo nov začetek. Zame pa potrditev tega kar delam in tega kar nameravam delat še naprej. V življenju pride čas, ko se moraš vprašat kaj si. Kdo si. Kaj si želiš. Česa ne želiš. 

Ta čas se približuje oz. je že prišel. Sploh ne razmišljam preveč kdo sem. Ker vem. Sem Alenka. Vem kaj si želim in vem, česa ne želim. Predvsem pa vem, kaj počnem dobro in kaj si želim početi še naprej.

Alternativa......je alternativa sploh mogoča?

Bolj kot se bliža trenutek resnice, bolj rastem. Počutim se ko pelikan, ki so ga vsi odpisali. Ta pa se ponosno dvigne in odleti.
Tudi če mi ne uspe, v kar sploh ne dvomim, da mi ne bo, lahko rečem - poskusila sem.
Ampak ker vem, da mi bo uspelo, lahko rečem - živela in izživela svojo pravljico!
Zaenkrat jo živim, točno tako kot si želim. Če mi je do sedaj šlo, ne vidim razloga, zakaj ne bi bilo še bolje.
Tako da....komaj čakam da se konča to kar se mora in da se začne tisto, kar mi je napisano v moji usodi. Verjamem, da je ta pot prava in da mi nihče več ne ovira vstopa na njo.

Ko Tivoli ne požira

Če smo tole zvozili, potem lahko zvozimo vse!

Spet imam dopust

Še zadnih 5 dni lanskega dopusta bom imela ta teden. Komaj čakam teden, ko bom lahko res na dopustu, ko mi ne bo treba nič delat, predvsem pa, ko se mi ne bo treba učit.
Ta teden se učim in pišem diplomo. Danes, sem dala izpolnit že prve ankete...kolk je to luštno, ko potem bereš o sebi. Saj ne, da so same hvale. Bolj ko te, me zanimajo graje, da lahko to spremenim v pohvale.
Drugače pa me vseeno čaka naporen teden.
Merkurjevi popusti mi ne dajo miru in če se prav spomnim, so bili en mesec nazaj tudi. Danes je bil dan za rožice.

Kot vse kaže bomo letos spet imeli kar nekaj sončnic, če jih bo le pol od tega sem zmagala:)

 Letošnja gredica

Jutri še do konca pokosim okoli gredice in glavna dela so za nekaj časa končana. Malo dežja bi rabila, ker je sušaaa.
Smo pa začeli ta teden v soboto s skupnim sprehodom v Arboretum.

Če bo vreme zdržalo, bomo šli ta teden v mesto in pa na Gradiško.
Vreme - ZDRŽI!

p.s. psičke še vedno nisem videla, jo pa slišim čisto vsak večer