Stojim v vrsti pred blagajno in pišem sms, ko začutim, da mi nekdo res stoji zelo za hrbtom in tega ne maram. Pošljem sms in začnem zaznavat en poznan vonj. Ravno se hočem obrnit, da preverim če je to res, me primejo ene velike roke za rame in na vratu začutim poljub. Se obrnem in ja....bil je on. Skoraj pet let sva bila skupaj in tega vonja ne pozabiš nikoli. Sploh če te na začetku privlači na koncu ti gre pa tako na jetra. In tudi danes mi gre! V trenutnku sem se spomnila še tega, da me je zaradi 40-tih cm razlike vedno bolel vrat in pogovarjala sva se samo par minut, pa me spet. Itak, da imam zafrknjeno službo in grem komaj na malico, pokliči in greva kdaj zvečer na kavo (vem da ne bo, ker ima ljubosumno bejbo ;-))
Pridem v dvigalo zrem v tla in premišljujem če bi morala iz vljudnosti le it na kavo z njim, ko en reče o buhtelj.....buhtelj....fak saj to je bilo namenjeno meni, ker ta glas tudi poznam.
Pa kaj je danes dan bivših???? Spet ista zgodba, jeba od službe veš so se stvari spremenile, samo še delam, tut na malco grem komaj, daj poklič za kavo. No tu dobim vabilo naj kar k njemu pridem......ja sem že tam!
Pridem v slubžo, premišljujem po katerem kanalu bom srečala še tretjega, ko mi zazvoni telefon......ta ni bivši, ker sva ga samo neuradno srala v mladih letih in potem postala prijatelja.
Življenje - to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. (Pjotr A. PAVLENKO)
In tako je tudi z bivšimi. Zaradi njih si boljši, ker si ob njih spoznal določene stvari, si se spremenil, si v vsakem koncu dobil začetek nečesa novega.
Bivši so luštni, samo ne vsi na en dan, v isti uri in skoraj na istem mestu.