Božič

Praznik, ki ga preživiš s svojo družino in prijatelji. Sem ga preživela z družino ob kosilu in v družbi prijateljev čez dan. Popoldne v družbi stare prijateljice in skoraj vse je bilo tako kot včasih. No le orehova potica je bila koksova (ne morem reči da je odlična ker mi bo njena mama zamerila in ne bom dobila tisti kos orehove, ki ga na leto pojem).
Čas pred tem sem si delila s prijateljico na kavi in prav razveselila me je kelnarca tam ker si je zapomnila kako dolgo naju ni bilo tam.
Praznično kosilo je bilo po godu mame, saj je dobila pohan telečji zrezek. Prav nič ne pogrešam pohanja čeprav si ga res privoščim le parkrat na let.
Lepši del dneva priznam je bil dopoldanski sprehod. Božiček mi je uresničil del želja, vem porepozno sem ti pisala za kaj več, in mi med drugim podaril tudi malo zametkov snega, ravno dovolj da je bilo lepo.
Bajka je imela družbo jaz pa tut in če sem poštena se ne bi nič branila takih druženj in bi tole ponovila takoj.

Se pa že cel dan ukvarjam s slabo vestjo in sem jezna sama nase. Včeraj sem nekoga z enim svojim stavkom prizadela. Pa sploh ni bil mišljen tako kot je izvenel. Če mene boli reakcija ki je bila pri človeku nenadzorovana ko sem to izjavila, si ne želim predstavljat kako je zabolelo. Glede na reakcijo je moralo močno. Takoj ko sem povedala do konca, sem vedela da ni bilo lepo, hotela popravit pa ni šlo. Mogoče zato ker me je zabolela reakcija. Pa sploh ni važno, mori me danes že cel dan to, da sem se želela pogovorit o tem, reci oprosti žal mi je. Zakaj ni šlo pa je bilo časa in priložnosti dovolj? Mogoče zato, ker potem priznam kako visoko vrednost ima kdo.

Srce ima svoje razloge, ki jih razum ne razume. To odkrivamo v tisoč rečeh. (Blaise PASCAL)