nedelja, 30. november 2014

~357~

Kam gremo?
Tudi v avtu postaja čisto prava psička. Nič več brezglavo ne skače ven, takoj ko se odprejo vrata.
Lepo počaka in čaka, da ji rečem, da lahko gre.
Če ji rečem ne, se umakne nazaj in čaka, da gre lahko ven.
Še pred kratkim je bilo to nemogoče.
Ker smo bile doma ob cesti, smo se morale tega hitro naučiti.
Prav nič postopoma in s pribljši. Če je skočila ven, brez da sem ji dovolila, je dobila po riti in poslala sem jo nazaj v avto. S ponavljanjem in vzrajnostjo, se je umirila in počaka.

~356~

Abi je postala notri prav kičast pes. Nič več ne nori po stanovanju, lepo se uleže in spi. Tja kamor grem jaz gre tudi ona.
Nima več problemov z ločitveno tesnobo.
Če pomislim za nazaj, ko sem res obupovala nad njo, je sedaj prav pridna punca.

petek, 28. november 2014

~355~

Takole zasedejo posteljo in spijo  - spimo v dopoldne. Za nekaj časa se selimo nazaj v Črnuče in prav žal mi je Lize, da ne bo več spala z njima. Se pa veselim, ker nas doma čaka naš muc.
Danes smo imele obiske - Rok in Tea sta prišla.
Abi je končno prišla na svoj račun. On pa tudi malo na svojega.
 
Abi je najbolj srečen pes, ker je lahko v naročju.

četrtek, 27. november 2014

~354~

Po dolgem času se spet crkljamo v postelji - to, kako mi je to manjkalo, lahko razume le tisti, ki je imel tudi sam pse v postelji.
Ob gonitvi smo jo ukinili, sedaj lahko pridejo notri zjutraj, ampak ne takrat, kot je to bilo na začetku, ampak potem, ko pridemo s sprehoda in pojemo.
Kmalu se vračamo za nekaj časa v Črnuče in tam bo skoz v postelji. Pogrešala bom Lizo, a doma me čaka moj muc, ki je vedno vesel, ko pridemo.
Postelja bo prve dni, stalno polna.
Po jutranjem crkljanju smo šle v Črnuče na sprehod.
Norenje po gozdu je nekaj, kar se v mestu ne da.
Popoldne pa me je presenetila na polno. Vzela sem jo s seboj v službo, saj smo šli v mesto.
Tako je bila pridna, da še sedaj ne verjamem. Nič ni vlekla, gledala me je,...prav nasprotno od tega, ker dela doma.

sreda, 26. november 2014

~353~

Abi je skočila v avto in mislila, da je v pasjih nebesih.
Bivši sodelavci so mi prinesli žogice in mislim, da jih imam za kar nekaj časa.
Takoj si je eno zbrala. No eno iz škatle in eno iz vreče.

ponedeljek, 24. november 2014

~352~

Nov večerni ritaul je naredila Bajka. Prejšnji teden se je odločila, da bo zvečer jedla rogljička in ga gre iskat.
Abi se je s tem čisto strinjala.
Pred pekarno lepo sedi in čaka na svoj rogljiček.

nedelja, 23. november 2014

~351~

Žogicaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Ja, fotr in njegov metalec žogice. In potem se čudim, da jo sliši cela ulica, ko se peljem domov.

sobota, 22. november 2014

~350~

Punca je zrasla do svoje višine. Sicer ne toliko, kot sem upala, da bo. A saj sem si želela majhnega psa. Pa imam majhnega ovčarja.
No, če to slikico pogledam, je pa res zrasla :)
Danes sva imele spet "trmasto šolo". Ona bi letela, jaz pa, da hodi ob meni. Pa sva se šle. Zmagala ni nobena, vztrajale pa obe.

~349~

Če bi naključni mimoidoči videl del igre med Abi in Bajko, bi mislil, da se sovražita in da se bosta pobile med seboj.
Abi jo stalno izziva. Bajka se ji pa ne pusti.
Vseeno je šefica in bo to do konca. Ko Bajka štarata, tamala samo leti.
Bajka, kljub starosti razvije hitrost, da tamalo ulovi in jo podere na tla - oz, se Abi kar sama vrže dol.
Nikoli še ni prišlo do pretepa, ker Abi točno ve kje je meja in kje mora nehat težit.

četrtek, 20. november 2014

~348~

Danes me je prav pošteno nasmejala.
Dopoldne sem bila zmenjena z Rokom. Abi je videla, da sem oblečena po pasje, zato je postajala čedalje bolj nemirna, ker nisem nikamor šla. Hodila je od vrat do mene, sedela pred mano in čakala.
Rekla sem ji :"Abi, ne greš z mano. Čakam Roka, da pride." V tistem je skočila na posteljo in gledala skozi okno.
Pa naj še kdo reče, da pes ne razume stvari.

~347~

Najbolj nedolžen obraz na tem svetu. Jaz, jaz pa že nisem.
Točno ve, da naredi narobe, a si ne more pomagat. Tudi ustavi se takoj, a mora probat. Danes je štartala za srno. Takoj, ko sem  jo poklicala, je ustavila in prišla nazaj. Meter pred mano, se je vsedla in naredila najbolj užaljeno faco. A sedaj naj se jaz sekiram ?

torek, 18. november 2014

~346~

Spet dež...sedaj ga imamo pa že res dovolj. Sprehodu v nalivu niso prav nič prijetnega.
Jo pa moram pohvalit, da je postala že veliko bolj pridna. Na sprehodu res več ne vleče. Če že, jo lahko ustavim z besedo. Predvsem pa je razlika pred sprehodom, ko mi več ne histerira in ne vrže vrat iz pantov. Lepo počaka, da jo privežem in potem gremo.
Po sprehodu pa obvezno na kavč in tako nam mine deževni dan.

~345~

Zadnje čase jo razjeda ljubosumje. Ona bi vse, kar delajo drugi. Najbolj jo matra prostor, kjer leži Liza.
Večkrat je morala že biti tam, samo je nikoli nisem dobila.
Danes se je spozabila in šla gor, ko sem bila zraven.
Sedaj mi je jasno, kako se uspe zgužvat v ta stol - zvije se in gre :). Samo da je lahko tam, kjer je Liza.

nedelja, 16. november 2014

~344~

Prebudili smo se v sončno jutro, ki je kar vabilo na sprehod. In smo šli.

 
Jutro, ki ga je težko ponoviti.

~343~

Česanja ni prav nič vesela, saj mora biti pri miru.
Danes ji je šlo ogromno dlake ven in končno se je videlo, da je res počesana. Skoraj pol ure sem jo mučila.

sobota, 15. november 2014

~342~

Pred enim letom sem jo predstavila svetu in srce mi je še vedno malo bilo za črno rjavo.
Danes, leto po tem, je ne zamenjam za nobeno. Smotka smotana je prava pobalinka, ki mi poleša vsak dan in ki poskrbi, da mi ni nikoli dolgčas.
Kako naj jo človek ne ima rad?

petek, 14. november 2014

~341~

Se obnašata, kot da sta obe smrklji, pa je med njima kar nekaj razlike, skoraj 10 let.
Ko sta se za silo nanorele, smo se šle počesat. Abi prav na veliko meče dlako ven.
Bajka pa še čaka, da pride na vrsto.
Za nagrado je po dolgem času spet dobila frizbi.

~340~

Kakša igračka ali pa umetna kost.
Posušen kos kruha je najbljša žvaka in igrača ob enem.

~339~

Vožnja v Črnuče je za Abi stres. Stres zato, ker ve, da b potem norela. Bolj kot se približujemo domu, bom cvili in zavija. Očasno e sprašujem ali imam ob sebi njo ali indijance.
Ker se ti drete in histerija zmanjšuje, upam, da bo kmalu tudi minila in bo tak sprehod brez stresa za vse.

~338~

Postaja čisto prava čuvajka, sploh, ker je zunaj kmalu tema in naredi dva sprehoda po čisti temi.
Šiške se je že čisto navadila in počasi že skoraj nič več ne vleče.

torek, 11. november 2014

~337~

Spet je bila cel dan v "reji". Oče jo prav pogreša, ona pa tudi uživa ob njem, ker lahko cel dan nori z njim.
Zvečer sem jo šla iskat in smo si šli še ogledat razstavo slik v Tivoliju.
Zvečer je samo še padla dol in zaspala do jutra.

nedelja, 9. november 2014

~336~

Očeta je Abi takoj kupila in ta ljubezen traja še sedaj. Dobesedno ne obstaja nihče razne njega.
Pri njemu lahko nori, on ji meče žogice, ji daje ušeska, pišktke in jo crklja.
 Najboljši nakup - metalec žogic
Abi in oči na sprehodu in tako nekajkrat na dan :)

~335~

Ta vikend smo bile same. Zato sem u zjutraj spustila  v posteljo. Najprej sploh nista šle, saj smo to ob gonitvi opustili.
Namesto da bi spala, je imela žur.
Najprej se stiskala, potem me gledala.
Šla po žogico in se z njo igrala.
Najbolj užaljen pes, ker se nočem igrati z žogico v postelji.