Franček

Je moj sodelovc, ki ima danes poslovilno žurko, ker gre v penzion.
Franček.....kaj lahko povem o njem? To, da se mi je zaradi njega zagnusil pečen piščanc. Res se mi je, ker sva 4 leta delila pisarno in ta človk je direkt za mojo mamo....skoraj vsak drug dan je jedel piščančka. Je pa res,da kadar je jedel klobaso mi je dal vedno glavco (konec klobase) za pojest in tako dobro se mu je zdelo, ker sem mu jedla z roke.
Drugač pa...njegov em, em, rečimo naprimer....s tem začne vse. Kar koli razlaga naj bo kaj pomembnega al pa vic se začne s tem. No je pa res, da ko prideš do njega in kaj rabiš je vedno odgovor noben problem in res zrihta vse. Samo tako, kakršen si ti do njega tak je on do tebe in midva res nisva imela nobenih težav. Drugi pa....nimajo ga radi in prejšnji vikend je padla ideja da za adijo dobil plesalko na poslovilca. Vse je bilo dogovorjeno, pa smo je odpovedal, ker se del ljudi ni strinjal. Kretni, njemu zadrega nam pa veselje. Tut noben ne misli!
Njemu zadrega....ja, celo življenje je bil švaler, zapeljivc še iz stare dunajske šole. Tako počasi in lepo ti je pihal na dušo da so pomoje bejbe kar padale nanj. E, samo nekaj mu zamerim. Če že imaš ljubico, daj pazi da nima zelo podobnega glasu kot žena, ker enkrat sem močno zajebala po telefonu, ko sem ženi rekla,da je na poti k njej, v bistvu je šel pa k ljubici (saj mislila sem da je ona in ne žena). No tudi to zadrego sva rešila tako, da sva ženo naučila povedat kdo je in nikoli več ni bilo problema.
Dokler imamo spomine - obstaja preteklost.
Dokler imamo upanje - nas čaka prihodnost.
Dokler imamo prijatelje - je lepa sedanjost!