Vikend, ki ga ni

Ja ni ga bilo, ker sem bila včeraj in danes v službi.
Jebat ga, se zgodi.

Kako naj ji rečem NE

Ne gre in konec, ker ga ima tako rada.
Ma klinc vse skupi, če si bomo pa vso veselje tega sveta vzeli, potem je pa čisto vseen če zdele nehamo živet.
Živimo za male radosti tega sveta, zato jih izživimo!

No Blum je tut že doma

Tile moji tečajniki....da bi jih dvakrat nekam poslal. No ja nagon pravi svoje in gredo. Pa a smo ljudje kaj drugačni? Tudi nas zanese in naredimo kaj, kar ne bi smeli. Da ne bi o tem, da to naredimo potem še večkrat. Pa nam je tudi čisto vseeno ali je to prav ali ne in koliko ljudi pri tem prizadanemo in spravimo v jok.

Glavno je, da je doma!


Jaz grem pa jutri v službo, ker ko na nebu vidiš znak svoje službe je čas, da greš nazaj. Haha ni čisto res tako, šef pravi da me želi. ko bi se mi to še kje poznalo ne samo pri jutranjem bujenju.

Izgubil se je Blum

S sprehoda ob obvoznici ob Ižanki.

Valerija je dosegljiva na 041/831-635

Držimo pesti za Bluma, da se srečno vrne!

Izguba dokumentov

Šment, zgodilo se je tudi meni. Izgubila sem: Vozniško, prometno, izkaznico da sem šolan vodnik psa in inštruktorsko licenco. Zdaj pa imam!
No ker imam v petek registracijo nisem imela ravno čas čakat, da se me bo kdo usmili in me poklical. Sem se sicer zapeljala naokoli in pogledala če sem to usjala kje, kjer sem plačevala. Ker ni bilo nikjer sem se odpravila v tobačno po nove dokumente. In presenečenje. Punca na šalterju je bila sila prijazna in mi je prišparala denar za duplikat prometne, saj me je vprašla, če imam morda že narejeno zavarovanje in sva avto kar registrirale. Vse skupaj me je stalo 85€, 9,5€ so bile slike, ampak ker je bil stric tako prijazen, da mi jih je prinesel na šalter sem mu dala 10.
Tako da vedno je za nekaj dobro, da se ti kaj zgodi.

Če ne bi zgubila dokumentov bi mehankarju težila naj mi ga pelje na tehničnega. Tako pa mi je bejba na šalterju povedala, da ga nimam in avto še registrirala.

Pa naj še kdo reče, da nimam sreče v nesreči!

Varnostna služba

Dopust imam, ker Ajši dol visi, da je včeraj skoraj umrla. Sneg je in ko je sneg se nori in še enrkat nori.
Ko ji to preprečiš postane nasilna. Ajša, ki nikomur nič noče začne najprej spotikat, ko to ne pali se začne zaletavat vate, ko tudi to ne pali ugrizne. Najprej na lahko in kasneje močneje. No ker vse to počne se fotr usmili in ji vrže kepo. Kepa je pa trenutno tista, ki je ne sme, ker....kepa potegne skupaj želodec in to smo včer doživel.

Ker meni ne upa vsega gor naštetega početi je logično, da so sedaj sprehodi moji, ker niti pod razno nočem doživet še enkrat tega, kar sem včeraj.

Služba lahko počaka, konec koncev imam še 14 dni letošnjega dopusta in ga lahko nekaj pokoristim a ne?

Sneg

Saj ne vem a naj rečem jupi al porka bicikl pa ta sneg. Namesto užitka ob njem sem preživela dve uri strahu za Ajško. Na sprehodu je bilo tako kot vedno, ko je sneg. Jupi sneg je, dajmo noret. In sta. Ob prvi kepi je Ajšika malo zacvilila. Nogice so bile ok tudi cvilila ni več. Ok, je nerodno stopila kep ni bilo do poligona. Da ne govorim o protestih in izsiljevanju. No niti nismo veliko kep vrgle, vsekakor premalo ker nista hoteli domov. No pa sta šle.
Ko smo prišle domov se je pa začelo. Jo pokličem gor, da ji namažem nogo. Uleže se na posteljo in se začne trest, tresenje ne mine. Jo poskušam pomirit ne rata. Cvili in se trese. Groza. Kličem mojega veta, pravi naj zmerim vročino. Med tresenjem pride do 38,5. Ga kličem nazaj in mi ne pove nič pametnega, ker je na meji. Trebuh je bil čedalje bolj trdel in tudi spodnji del se je večal. Če sem jo prijela se je tresla še bolj in cvilila. Torzija, samo tega ne. Kličem nazaj mojega veta, pa je bil v kravji riti in odločitev je padla. Gremo k Trstenjaku. Med čakanjem na brata, ki se je šel stuširat - glavno da je bil čist, saj nič hudega, če to pomeni, da bi se vmes kaj zakompliciralo....
Med čakanjem sem potegnila na plan vse kar sem poslušala o troziji, začela z masažo trebuha in vrtenjem repa TT je bil v praksi. Res je prdela, samo vode ni hotela piti, bila je nemirna, čakanje na brata je....
No in potem se začne...jebemu sneg in nesposobne voznike z letnimi gumani. Spokajte se s ceste, če nimate opreme al pa ne znate vozt. Hvala tovrnjakar, vem urinila sem se, nič ti ni bilo jasno od kje. Sem predvidevala, da boš malo dlje rabil da spelješ. Samo prišparala sem vsaj 4 semaforje s tem.
Končno pridem do veta in priznam lep občutek je, ko pride ven vet in o a ti si. Daj, kaj je. In akcija se takoj začne. Seveda Ajša kot Ajša trdna kot skala ne pokaže kje boli in spet smo bili tam kjer smo vedno. Ajška prosim samo bu naredi, da vemo da je to to. Prvič v življenju se je tresla kot šiba na vodi in ni to bilo od strahu. Končno je le pokazala kje jo boli. Nič rendgen, ker ja res je lahko torzija, ampak je neobičajno, samo pri psih ki imajo visok prag bolečine je lahko. Predpasnike gor, Ajško na mizo in na prostor, vse pripravimo in slikamo. Bravo, nov rendgen imajo in sliko vidiš takoj tako nad rendgenom, kot na laptopu pri vetu. Pa gledamo vsi trije....ledvička se vid, pa vranica je ok - tukaj se mi je že odvalil kamen od srca, ker ni bil nič povečana in to je dober znak. No potem pa hmm kle so plini, samo jih je čisto malo. A je kakala? Ne ni, ni imela časa. Premakne in poveča sliko, ja res je kle je še polno dreka, črevo je kar poln in plin je od tega. Vse ostalo je Ok. Gledamo še kar in gledamo, pride še en in gleda. Tudi on pravi, da ni. Ajšika se je vmes ulegla, nehala se je trest in videlo se je, da ji je bolje.
Dr. Zajcu posveti lučka. Kolk je snega pojedla? Jah namesto pluga je bila. Potem je pa to to. Zaradi snega jo je prijel kr v želodcu in ni hotel spustit ampak je samo bolj navijal. In eko dobili smo diagnozo. Preveč snega v želodcu. Zmenimo se, da se slišimo ob pol osmih, ampak verjetno ne bo nič. Vsi veseli in lažji za 60€ gremo domov. Moram priznat, da me je račun pozitivno presenetil saj sem pričakovala stotaka al pa celo dva. Tko da, še enkrat hvala.

In spet cesta in kreteni na njej k ne vedo kaj bi počeli na njej. Vožnja do doma je trajala pol ure in ker sva morli kakat sva šle kar direkt. Še en kreten je bil tako prijazen da me je pošprical s plundro. Hvala res, upam da si užival.

Seveda sem prej klicala še mojega veta, da mu povem da je vse ok no, kar določim da je ok. Svetuje malo toplega mlekca in to je to. Brez njega bi bila zgubljena, ker vem da je tam tko k merci - hvala ker si ;-)

No sneg je fajn in sneg je lep, samo kurc k tisto kar je najlepše in najboljše lahko tudi škoduje in ti naredi kar velike skrbi.

dolg vikend

Začel se je že v četrtek z odpovedjo sprehoda v mesto, za dva tečajnika pa res ne bom šla. Potem sem se odločila, da še ne bom kupila gojzdarjev - nekako nisem bila v nakupovalnem obdobju, kurc pa popust če se ti ne nakupuje.
In sem šla raje pogledat Igorjeve tečajnike, ki so imeli zadnji trening pred izpiti. Pa je bil večer okrog in samo še postelja. Petek je minil kot da ga ne bi bilo, seveda da mi je revizorka še malo podaljšala službo ostalo pa ne sodi sem gor, ker po pravici povedano sploh še ne vem kaj me čaka - poročilo namreč sledi.
V soboto zjutraj sem se po postanku na pumpi ( hvala tistemi, ki je spomnil cofee to go) pripeljala na izpite.Vsaka čast tečajnikom, da se so konec koncev vsi trije v letih spopadli s klasičnem šolanjem, ki niti ni lahek, saj moraš imeti psa v treh disciplinah pod kontrolo in naučenega, da lahko prečemo, da so psi ok. In ti psi niso samo ok, ampak so fantastični. Pustimo izpit, ko imajo tremo, videla sem jih delat, ko ni bilo treme in upam, da gredo naprej na tekme, ker se bodo mladi ljudje lahko malo zamislili nad seboj. Trener pa...če so učenci fantastični je itak trener kriv za to, tako da ..čestitke tut njemu.

Danes pa...čakala sem sneg pa ga ni bilo :-( vse kar je bilo, so bili beli vrhovi alp.No pa mrzlo je bil ful in slana je naredila svoje. Ajšika še bolj čaka sneg kot jaz se mi zdi, ker je bilo tudi malo slane dovolj, da se vrže na hrbet.Bajka ima pa svojo palčko in ji je čisto vseeno, no če bi bil sneg ne bi bilo palčke.
Ne more pa biti vse tako lepo, ker me je po jutranji kavi lepo položilo v posteljo....če vikend začneš v četrtek je res huda. Odojek je bil pa..mjask mjask

Revizija

je kul, ker samo čakaš, kdaj moraš kaj prinest in se zagovarjat. Ok pustimo podrobnosti ..mater jih je*****, proklet*******a, .....*****....*****

No med tem ko sem čakala sem lahko končno naložila del slikic od nedelje na net.
Prvi del in drugi del

Ugotovite, kaj je dobro za vas, in se tistega tudi držite. ( neznan avtor)

No pa še nekaj sem se odločila. V nedeljo en grem na seminar, ker me ni bilo že 4 vikende doma in imam počasi dovolj tega tavanja gor in dol. Seminarji bodo še, mene pa čaka ta vikend nekaj, kar ne bom mogla potem kasneje naredit. No pustimo unga odojka v soboto, ta bo še, res da ne s tem namenom kot bo v soboto, ampak nekaj drugega je, k je treba narest in konec.

Najtežje od vsega se je vsest za računalnik in iz glave dati v pisno obliko, samo če hočem, da bodo še drugi imeli kaj od tega kar imam v glavi ni drugega kot, da to počnem.

Tole sem poslušala zjutraj....



In neki je mel prav. Boj se šoferjev nabitih na volan. Kreten blesav, da mi gre to zjutraj delat k sem še zaspana. No sem bila do takrat zaspana. Bremze so še vedno dobre in primejo....

Nacionalni šport - jamranje

Ma niti ne jamranje, ampak kar naprej biti bogi.
Zadnje čase ker je seveda da sezona mladičkov je čedalje več obupanih ljudi. Seveda so obupani samo tako dolgo, dokler jih nimajo vsi na vseh forumih dovolj in ji rečejo naj gredo v šolo. Šole ne, ker kao ni tečajev. Jim povedo, da tečaji so. In utihnejo, ker to je treba pa plačat.
Kako grozno....kar računali bi za to. Groza a ne.
Res ne vem zakaj ne bi vse znanje, ki je konec koncev če se ti da klikat itak na netu. Ampak ne ti bogi reveži, k jim pes dela same težave se ne bodo potrudili. Ker .....potem ne bodo mogli več jamrat in ne bodo mogli biti več bogi.

Kolk me občasno ima da bi komu direkt povedala kaj, pa ne smem ne direkt ne indirekt.....

Saj mora bit jamranje in navidezne žrtve morajo bit ker drugače bi naš narod izginu.

Delo

Nobena stvar me ne prevzame tako kot delo: cele ure ga lahko občudujem (Jerome Klapka)

Kje so časi, ko sem to res počela. Tole lahko počaka, tole bomo jutri, tole bomo.....no že nekaj časa tako več ne gre, ker ....ker nimam časa!

Sem mislila, da bo kaj bolje sedaj ko nimam šole med tednom. Danes sem se zavedala, da sem po več kot mesecu naredila pošten popoldanski sprehod z mojima dvema. Zaradi pomanjkanja časa ju namreč samo vržem v avto, se sprehodim toliko, da opravita potrebo, pri čemer ju seveda spodbujam in nazaj v avto. Že tako dologo nisem bila na poštenem popoldaneskem sprehodu z njima, da je zrasla trava na nasipu....obup tale čas.

No danes sem si vzela čas tako za sprehod, kot nenapovedano za kavo. V lekarni so mi morali namreč nekaj pripravit in je bilo malo za počakat. Kaj je lepšega kot bela kava in limonada. Ker mi je nekdo pred nosom spulil Novice sem vzela v roke Horoskop za let 2009. Pa da vidim kako mi bo šlo. Zvedela sem, da sem rumena barva - če sešteješ kaj že ..no neki sešteješ in odšteješ in dobiš barvo. In dobila sem rumeno, Rumena....še pižame nimam nobene rumene, tko da pomoje sem narobe seštevala in odštevala. Te enke in ničle in dvojke...kdo bi to sešteval brez računskega stroja.
Samo nekako so zadeli v opistu...mogoče sem pa le rumena...

No kakor koli že napoved za leto 2009 je grozna.....spet bom delala 100 stvari hkrati, sicer mi piše, da mi ne bo jasno kako mi bo uspelo, ampak USPELO MI BO!

Pa mene ni zanimal al mi bo uspelo al ne, mene je samo zanimalo če bom imela kdaj kaj več časa!

To je tko k obisk pri šlogarci....če te že častijo greš a ne.
In nič od tega kar mi je povedala kao ena boljši šlogarc v SLO se ni zgodilo. Ok napovedala mi je 2x da se bom zaletela....za to sem edino srečna, da se ni zgodilo. Še dobr, da je nisem vprašala, če bom kdaj imela kaj več časa.
Zdaj moram pa nehat, ker me čaka delo...za začetek moram dat cune v stroj.

Kras

Urška, tale blog je zate!
Štanjel, Lipica, Vilenica.....Štanjel in Ferarijevi vrtovi ....most ljubezni....


Človek je najmočnejši takrat, ko premaga sam sebe!

Ustavte cajt!!!!!

Me kar bežijo ti dnevi in nič ne naredim kar bi morala. STOP, ustavte čas, jaz bi izstopila za eno postajo!Kako je lahko spet ta luna na nebu, kako je lahko spet mesec naokol? Saj ne vem a sem sploh kaj naredila, al je mesec samo prešel?Ok svečke nisem šla prižgat letos nobene, mogoče je to ta problem.
Evo tole sem danes prižgala za vse. Zdaj mi pa dajte kakšen dan al pa saj uro nazaj!
Hočem se za začetek naspat, pa ne gre, ker je noč prekratka. Hočem neki prebrat, pa ne gre, ker je treba it že psat. Hočem it kam na obisk, ker bi bilo lepo in bi mi sedlo. Kam za vraga gre vsak da teh 24 ur?

In jutri moram spet zgodi vstat...

Dajte ustavit, da izstopim, tega tempa ne zdržim več!

kako lahko dovolimo

Občasno priznam pač pogledam Kmetijo, ker je vseeno pametno vedeti kaj se dogaja, če želiš biti v stiku z aktualnimi stvarmi. In vsakič, ko jo pogledam vidim kaj. En kurčev Rus, k je prišel k nam s trebuhom za kruhom in bi lahko bil srečen in vesel, da smo ga sprejeli jebe mater vsem po spisku, jih zmerja z najbolj nagravžnimi kletvicami in primerjavami kar jih je.
Ma koliko časa bomo še dovolili, da bodo tujci na naši zemlji delali z nami tako. Pa kdaj se bomo toliko pobrali, da bomo sposbni reči pokaj če ti kaj ni všeč.
Res je živimo v deželi kjer je težko srečat pravega Slovenca, kjer prej slišiš bosanščino kot pa slovenščino, kjer je kar vse ok, če ti tujec kolne mater. Ja priznam kot sem že nekoč priznala, da mi gredo južnaki močno na jetra in da podpiram Jelinčiča v pogledu kar se tiče tujcev.
Nič nimam proti tistim, ki so sprejeli naši kulturo in predvsem naš jezik. Ne prenesem pa gnid od človeka, ki se norčuje iz naroda, ki mu je dala streho in hrano. In ne razumem zakaj za vraga družba podpira vse to in se ne zbuni. Pa nehajmo bit že hlapci in podpirat ljudi, ki so zajedalci in v zameno za vse skupaj niti našega jezika ne osvojijo. Pa če se samo omejim spet na TV real šove. A ni zanimivo, da na kmetiji ni ravno veliko južnakov....ker....je treba delat ne pa se sončit in duvat z mišicami. Res je tudi, če ne bi bilo južnakov ne bi imeli cest, ker so pridni in delovni, samo...realno gledano so to starejši ljudje, ki so prišli sem s trebuhom za kruhom in so se trudili osvojit našo kuluro. Problem so njihovi otroci, ki iz inata nočejo osvojit našo kulturo, ker je sedaj fino bit čefur.
Ravno te dni imamo spet trume južnakov, ki delajo neka gredbena dela. Prijazni, delovni, trudijo se govorit v slovenščini, pazijo, da ja kaj ne umažejo ko pridejo na kavo. Proti tem nimam nič. Ma kje, cenim jih da delajo v takih razmerah kot delajo. Vsakič jih z veseljem pozdravim in pokramljam z njimi. Jezna sem na njihovega šefa ( ki ni Slovenc!), da jih goni da delajo v tem vremenu. Samo ja brez njih ne bo to narejeno je res.
Bere se sicer tole sedaj tako, kot da imam južnake za manjvredno ljudstvo, ki je v Sloveniji da opravi dela, ki jih mi nočemo, ker so umazana. Daleč od tega. Kar nekaj jih je takšnih, ki jih osebno poznam in so visoko izobraženi in ki so zelo fajn ljudje. Nekateri so tako luštni in srčni, da mi je prav čas da se večkrat ne dobimo in kakšno rečemo. Tisti ki so srčni ohranijo ob kulturi, ki se prepletata amapk nista moteči.
Pa vendar mi ni jasno zakaj dovolimo da en rus na TV tako žali ljudi in le to ni sankcionirano.
No tut Gorči je bolnik in dokazuje, da smo tut Slovenci čudaki.




Vsi moji južnaki, ki vas imam rada, veste a ne, da vas imam rada iz vsega srca!

Prijateljstvo

Že nekaj časa se je vse skupaj krhalo. Kdo je kriv in kdo ne, niti ni važno. Res je ljudje gremo vsak svojo pot in na tej poti srečujemo ljudi, ki ali so del poti z nami ali pa ne.
Nam pa pustijo sled v našem življenju ne glede na to koliko so z nami. Tisti, ki so dlje pustijo globjo in ponavadi vsaj na začetku je ta sled boleča.
Ker pa tu že dolgo ni štimalo, o tem sem že pisala prizna, da me za čuda ni bolelo. Ja me je bolelo, ko se je začelo vse skupaj lani. Počutila sem se kot na koncu veze, ko dva ne znata it normalno v prijateljskem duhu narazen, ampak si prav otročje mečejo naprej vse in še več in pri tem ne mislijo kako bodo prizadeli sebe in druge. In zaradi teh očitkov verjetno je bilo tako, da me ne boli tako kot sem mislila da bo.
Kakorkoli me je vedno zanimalo in mi ni bilo vseeno kako se bo življenje tam obrnilo mi tudi sedaj ni vseeno in me zanima kako se imajo. Bi dvignila telefon in poklicala, pa...to zvem v treh stavkih, ker tega telegrafskega poročanja stanj sem imela tut dovolj...ko se je šlo pa za očitke je pa ta slog zamrl in je postal baročno napihnjem in nikoli končan.

Kot kaže je moralo biti tako, ker ko te začne nekaj obremenjevat in ti postane samo še suha navada, ki ti konec koncev jemelje energijo...potem je res bolje za predah.

Naj si bo veza prijateljska ali partnerska, v vsaki vezi si moramo pustiti dihat in ne smemo si lastit pravic in se obesit na osebo skoraj da 24/7.

Prijateljstvo je tisto, ki bi moralo prenesti tudi vzpone in padce, prijateljstvo je tisto, ki bi moralo znati odpuščati. Odpuščati pa pomeni ne stalno razčiščevati stvari. Če odpustiš odpustiš in tega ne mečeš potem več naprej. Prijateljstvo je nekaj kjer ni prostora za ljubosumje, kjer ni prostora za zavist, kjer ni prostora za tekmovalnost. Prijatelja sta prijatelja!


Vedno sem mislila, da je velika ugodnost, olajšanje in tolažba prijateljstva v tem, da človeku ni treba ničesar razlgat (Katherine Mainsfield)

Že nekajkrat sem povdarila, da je življenje čisto preveč komplicirano, da bi ga še sami komplicirali. Še toliko bolj pa, da bi nam ga komplicirali naši bližnji. Ko daš na tehtnico pluse in minuse morajo prevladovati plusi....

Vsak ima pravico enkrat generalno zafrknit, ker smo samo ljudje in se lahko pač zmotimo, ali pa nas nekaj premami in nas odpelje drugam. Čisto normano je, da je lahko prijateljstvo potem še močnejše in je prijateljstvo res prijateljstvo. Nikoli ni potrebno nikomur razlagat zakaj in kako se je zgodilo to kar se je. Zgodovina je zgodovina in iz nje se lahko samo kaj naučimo in pač te iste "napake" ne ponovimo.
Bolj kot razmišljam in se vrtim okoli vrele kaše pa je dejstvo da vse skupaj izvira iz odkritosti in fer playa med prijatelji. Ko tega ni, se še tako močno prijateljstvo ali pa veza konča.

Le čemu živimo, če ne zato, da drug drugemu olajšamo življenje ( Mary Ann Evans)

Še kar pod vtisom

Bom šla od zadaj danes. Luno imajo veliko večjo kot mi in če bom še šla kdaj v Prekmurje (bom šla, saj sem se hitro opomogla), potem upam, da bo lepo vreme in da bom lahko fotkala.Ker je luna večja je tut sonce večje kot pri nas.Ma lepo je kakor koli vzameš.Kaj me je presenetilo, to da sem prvi dan sem pa tja kaj že razumela, v nedeljo je bilo pa tega že veliko več.

Dovolj o tem, danes je pravi Martin in naj bo vino dobro in vsem vinogradnikom v ponos.
Naj ga pijejo s pametjo in naj ne hodijo za volan, ko ga spijejo preveč.



In vino veritas!

Martinovanje

To moraš enkrat doživet in pika. Če ne ti je lahko žal. Če mi je bolezen preprečila trgatev sem dala vse od sebe, da mi tokrat nič ne more preprečiti tega. In res mi ni.

Vožnja v prekmurje je....milo rečeno smešna, ker si tam čisto prehitro. Avtoceste so sicer čisto luštkana zadeva, ker skrajša pot, samo kar se pa tiče druge strani, da na poti tudi kaj vidiš pa tudi zelo zooža pogled in to je tisto, kar ti niti ne daje več občutka, da si šel nekam daleč.

O prekmurju pa...ma kakšna lepota... in kaka hrana....njama res.






Pokrajina je res lepa in je vredna ogleda.
Sreča je tem večja, čim manj je človek nanjo pozoren (Alberto Moravia)

In res nihče ni ta viken pomislil, da imamo v bistvu srečo, da lahko doživljamo vse to. Srečni smo bili več ali manj vsi. Občasno je bil kdo malce nesrečen zaradi okoliščin, ker alko včasih za kratek čas tudi drugače obrne misli kot na lepo, ampak ni nihče bil tečen predoglo, nihče nikoli prav nič zatežen, nihče pretirano pijan od vinčka.
No lahko si pa hudo srečen, da te trebuh boli od vse te hrane. Samo tega takrat, ko te boli ne jemlješ tako. Še bo treba preko Mure.