Pol diplome mam narejene

Si moram čestitat, v bistvu sem že na pol diplomirala. Do koneca drugega letnika imam še 2 izpita in ker sem naredila še izbirni predmet za diplomo imam narejeno že pol diplome.
Če bi bila v času z realnim stanjem v naši vladi, se že lahko začnem predstavljat kot ....no, zdaj pa imam. Pojma nimam kašen naziv bom imela.
Ja nič, mogoče bom šla pa res še magisterj narest, da bom vsaj vedela kaj napišem kje okoli svojega imena :)))
Kot za veliki finale današnjega lepega dne, se je predavanje končalo s stavkom:

Včeraj sem bil pameten in sem spreminjal svet. Danes sem moder in spreminjam sebe.

Se spreminjam, itak da se. Vsak dan, po malem. 

Tako vsak dan po malem uporabljam reiki in vsak dan vidim, kako se res stvari dogajajo.

Pustimo filozoforanje o moči misli in vsem tem.

Govorim o čisto dokazljivih dejstvih. Že pri Slashu sem, ko si je raniral blazinice naredila takoj tretma in rana je bila že naslednji sprehod ok.

Isto sedaj pri Titu, sneg je zjutraj ravno toliko pomrznjen, da zareže v blazinice. Predvidevam, da oba nista tega vajena, zato sta bila takoj krvava ob teku. Ker Bajka isto tko nori, pa ni nič. Primerjam to  s soljo. Bajka bi takoj občutila, ker je ni navajena, tedva sta pa jo, ker morata hoditi po njej.

No, kakor koli, Titko tudi dobiva reiki terapije in se mu ranice takoj zacelijo.

Pr Bajki, no zaradi nje sem tudi začela s tem, sem pa uspela tur, ki bi se moral še malo napolnit, lepo brez gnojenja ali vnetja zapreti.

Nisem še čisto ziher, da mi res tko gre. Amapk mi, ker dokazi kažejo to. 

Lepo je biti tudi na tej strani, ko vidiš kako lahko spreminjaš in kako se spreminja. 

Sonce in psi

Lepa nedelja je bila. Končno smo začeli spet s senior ligo in res so seniorji. Malo lavfajo in konec. No, danes smo imeli poškodbe pri delu in sicer zaradi pomrznjenega snega, ki se je ravno dovolj udiral, smo za seboj pustili krvavo sled. Zato smo šli toliko prej na kavo :)
Popoldne smo imeli še vedno srečo in obe skupini sta bili deležni sončka. Mladički zaključujejo, še enkrat in je konec.

Piški mali, kar zrastli so

Pred njimi so bili malošolci, končno nam igra gre čisto brez težav.

Tudi naš kuža je že čisto sproščen med njimi.

tito se je že čisto navadil na najin tempo in ni videti, da bi mu bilo kaj hudo.

Danes sem ga vzela le dopoldne s seboj, popoldne sem ga pustila doma, ker smo šli v mraz in pa ker je bil malo že zmatran.

Moram pazit na goste, da se jim šola ne zameri, ker so tolikokrat tam;)

Jutri bo imel frej, v torek bo šel pa spet v službo, bo imel kuža dvojno motnjo;)

Sonček naredi dan čisto drugače, pa res je tudi to, da se je dan že pošteno podaljšal. Še malo, pa bo konec zime in dolg dan.

Ta teden nama družbo dela Tito

Tito, pikast kuža, ki je na začetku malo zajokal, potem je pa ugotovil, da je pri nama čisto lepo.

Malo se je pritoževal v šoli, ker je moral biti pri miru pa toliko mladičkov je bilo okrog. Ampak je bila rita razvajena glavni frajer, ker je lahko bil skoz pri tršici.
Smotko mali, spi kot top v svojem apartmaju.

Kavč ga že pošteno mika in gre tudi že gor...saj to na začetku povem, da pri nas je kavč pasja postelja :)

66 000

Odprem blog, ker sem želala napisati novo objavo in vidim tole:

66 000 vas je že zašlo sem gor. Ogromno!

No, blog sem odprla zato, ker sem želal napisat, da sem danes zopet videla povoženo srnico. Ob Brnčičevi je ležala le par metrov stran od ceste naslonjena z glavo ob mlad lanski borovček. Revco je povozil avto, lahko je naredila samo še par metrov - toliko kot je širok pločnik in 2 metra do borovčka in tam zaspala za vedno.
Da jo je zbil na tej strani pomeni, da mu/ji je letela čez cesto, ampak lahko bi jo videl/a, ker je letela še čez nasprotni pas. No ja, ne bom sodila, res ne.
Klicala sem lovca, ker če pokličeš higijenika ne javijo lovcem in tako je ena srna več za odstrel. Lovcu sem razložila kje je in naj jo gre iskat. Malo za tem, me je klical nadzorni lovec in se mi je zahvalil, ker tako lepo sodelujemo. Ma ne vem no, če je to res lepo. Oni se ustavijo pri meni in mi povedo v katero smer bodo imeli lov, da tja ne grem s psi, pa vedno me opozorijo, če imajo pogon. So prijazni, nič ne rečem.
To, da je to lepo, da jih pokličem....ma je, ker s tem ohranim pri življenju vsaj eno srnico, ampak letos sem že zgodaj začela s tem.

Včasih si prav želim, da ne bi videla vsega, da ne bi poznala ta gozd do vsake podrobnsoti in potem res vidim, če veja narobe stoji.
Veliko raje gledam srne v naravi, kot pa kličem lovca, da leži kje!

Upam, da ni preveč trpela in da je hitro umrla. Že tako pogrešam dve srni, sedaj je še ena manj :(

Še vreme se je poslovilo od nje

Danes sem bila na pogrebu gospe, ki je, sedaj lahko že rečem, bila lastnica travnika, kjer je moje delovno mesto.
Cerkev...sem vzgojena v verskih načelih imam vse zakramente razen poroke in svetega maziljenja al kaj je že na koncu. Baje, bo tut to dvoje še prišlo. Torej sem verna. Sem, pa nisem. Verjamem, da obstaja neka višja sila, energija, ki nas usmerja, ki bdi nad nami. Je to Bog, je to kdor koli? Ne vem. Nekaj je. Sem pa proti veri kot instituciji, ki verovanje enači s prihodom k maši. Za njih sem popolno bogokletna oseba, saj tja ne hodim že ne vem koliko let. V bistvu je cerkev kriva, da sem že celo življenje stalna gostja slaščičarne, saj sem hodila namesto k maši tja na kofe.
S sosedo sva se zmenile, ja, spet tam, v slaščičarni, kjer sva spile kavo in šle na pogreb. Najprej sva šle na pokopališče prižgat svečko njenim staršem. Tut, tu nisem bila že dolgo, saj se je že močno razširil in neverjetno koliko veliko Črnučanov je umrlo - glede na to, da imajo staroselci že svoje grobove, so ti kot kaže, v večini, priseljneni. Sedaj razumem zakaj jih skrbi kam razširit britof - v bistvu se ne da, ker je na eni strani šola na drugi cerkev, na tretji kmetija, na koncu pa odsekan hrib. No, sedaj vem, kjer je pokopan sosed, dva, ker sem do danes samo na približno vedla kje. Odšle sva kopit - neverjetno kako mrzlo je v vežici, bogi žalujoči, saj so čisto zmrznjeni. Mogoče je pa to smisel, da se ne ukvarjajo z žalostjo, ampak mrazom??
No, soseda je izrazila željo, da ji pokažem kje je grob od  tretjega soseda - no zanj pa vem kje je, ker če že grem v Črnuče na britof, grem samo zaradi njega. Sva mu kupile še svečko - ob tem sem spoznala delovanje aparatov za sveče ;). Prav dober občutek je bil prižgati mu svečko in prav naključje, da sem se ravno par dni nazaj z drugim sosedom pogovarjala o njem.
Bolj kot se je bližal pogreb bolj so se zbirali vsi. Naša mala ulica razdeljena na dva dela, tako kot ulica res je, sorodniki, ki so itak več ali manj iz Črnuč in se več ali manj vsi saj na videz poznamo. Pokimavaš vsakemu drugemu v pozdrav, tistega ki res poznaš, da veš kako mu je ime, pa tudi pozdraviš. Prav ena smešna situacija, ko nihče ne ve, kaj naj tam sploh do začetka počne.
No, zaradi pogreba sem danes po dolgem času, spet stopila v cerkev. Ker sem bila nazadnje na pogrebu sosedinega očeta, mi je le ta povedala, da je bilo to 5 let nazaj. Nič se ni spremenilo, še vedno je mrzla k hudič. Sva se pa vsedle na tisto stran, kjer so bile še jaslice. Bolj kot sem jih gledala, bolj so mi bile kopija domačije od gospe, od katere smo se danes poslavljali. Le pes je bil viška, in čebeljnak je bi na napačni strani.
Maša se je začela, pevci še vedno isto fušajo. Zanimivo mi je bilo, da sem se po tolikih letih še vedno spomnila vseh odgovorov in procedur z vstajanjem in sedenjem. Saj res, da če bi morala sedaj sama odrecitirat vso tisto besedilo, ga ne bi, a ko ga množica govori, ti kar samo od sebe steče. Kako se ti vsidra vate, ko si nekoč moral stalno ponavljat vse to.
Pozitivno me je presenetil župnikov govor. Tako lepo je govoril, da sem še jaz skoraj spustila solzico. No, to sem jo res, pa ne zaradi ceremonije, ampak zato, ker v cerkvi piha. Lahko rečem, da je bil res lep pogreb, predvsem zaradi besed, ki jih je povedal o njej. Čisto resnico. Gospa z malimi dejanji, ki so imele velikansko vrednost. Meni je do nule natančno povedala, kdaj bo Ajška kotila in je res takrat. Ona to ve, po luni in po tem kako je trebuh napet. Če je celo življenje krave  mela, že ve. Bila je vesela zame, da mi biznis teče, predvsem pa je bila vesela, ker je njen travik postal lep, ker ga vsi občudujejo, ko so rožice in se hodijo tja spočit. Vedno mi je rekla...Alenka, sem slišala, da imaš lepo tam. Sem vesela, da tako skrbiš za vse.
Upam, da mi še nekaj časa ne bo treba spet v cerkev, čeprav glede na starostno struktruro naše ulice, bom verjetno spet kmalu tam.
Sem pa čisto pozabila kako ozko je med klopmi. Mi je v kolku kar škrtnilo, ko sem hotela dati obe nogi na  - sploh ne vem kako se reče tisti polički, kamor se poklekne malo pred obhajilom. Soseda, ki je res v cerkvi samo za pogrebe je vedno komentirala...joj pa ne spet vstat, ker potem moram noge sestavt nazaj.
Še vreme je se je poslovilo od nje. Malo predno se je vse začelo, je posijalo sonce in je sijalo do konca dne.

Po pogrebu sva šle še po krofe, saj sem avto imela parkiran tam, in odšle domov. Sonce je vabilo na sneg, kar ga je še ostalo.

Mladički, malošolci, stara zakonca in online test

Vse to v enem dnevu. Namesto da bi šla končno spat, sem spet čisto budna.
Zamenjan bioritem sploh ni več lušten, ker saj spim nekaj, samo nikoli ne v kosu več kot 3 ure na noč. Res je da potem grem še zjutraj spat nazaj, pa popoldne kake polurce odremam, samo to ni to. Spat bi bilo zelo pametno it, ker tole ni več ok. Toliko tega je, kar bi počela in kar moram naredit, če delam eno, mi zmanjka čas za drugo, če delam drugo ne naredim prvega. Kaj je pomembno in kaj ne...oboje je. Samo...dan ima samo 24 ur in v tem času moram vse to naredit.

Sobote so vedno pestre in današnja ni bila nič drugačna.
Ker je za jutri napovedan dež sem za danes naročila tudi jutrišnje skupine. Ja, jutri bom frej in najprej kar bo, se bom naspala za cel teden nazaj.
Igralne urice sem kar združila, saj so novembrski ujeli oktobrske. Ja, ob nedeljah je bilo slabše vreme kot ob sobotah.
Že lani sem na koncu združevala skupine in v tem vidim res čedalje bolj pozitivno stvar. Psi se navadijo en na drugega in med prišleki se obnašajo drugače. Tako rešimo dve muhi na en mah - psi delajo tudi med prišleki, skupina pa dobi realno potrditev/ primerjavo kako dobri so.
In ne vem kaj naj rečem, ampak če rečem, da so odlični s tem spet posredno hvalim sebe. Ampak, tko je. Ne morem reci da niso, če so.
Nažalost se sonce ni prebilo čez oblake, ker drugače bi bil prav kičast dan.

Danes nismo bili celo uro, ker so dolgodlaki imeli že kepe na dlaki, kratkodlake je pa že pošteno zeblo. Kot se seveda spodobi, smo šolo zaključili na kavi.
Domov sem se šla dooblečt in spet nazaj na delo. Malošolci. Skupina, ki je začela z malo šolo. Vedno je skupina na začetku zadržana v smislu, da se psi ne znajo igrati in se potem tudi nočejo igrati tako kot bi se lahko. A danes so se končno sporstili in se res igrali.

No naša jazbečarjla je imela malo problemov s snegom, amapak se ni dala :)

Valčka pa skoraj vidli nismo ;)

Predvsem sem pa res vesela, ker nam gredo odpoklici odlično.

Skupini se je pridružil tudi kuža, ki je v uradnem programu prevzgoje. Ta kuža je čista žrtev tega zakona, ker ni prav nič nevaren ne ljudem ne psom razen v domačem okolju. Danes je pri meni naredil še zadnji test, pri svoj lastnici pa to, da si je dvignila samozavest in mi bo še bolj verjela, da bo vse ok. Vedno mi je tako lepo gledat človeka, ki ga vidiš kako se " taja" in kako je čedalje bolj sprošen. Najbolj pristne odosne zgradim ravno pri prvezgoji, ker tukaj res nimamo ničesar za skrivat oz. se za čim skriti. Spet me čaka ena lepa prevzgoja s katero bom polešala življenje psu in tudi lastnici. Danes ga je kuža meni, ker ko je bil nesiguren zaradi toliko psov, se je malo stistnil k meni. Prav prišel me je vprašat, če sem ziher, da je tko ok. Ko mi začejo zaupat psi, je pa sploh občutek, ki ga ne morem opisat.

Včasih se vprašam kaj mi pomeni več, to, da mi začne zaupat tuj pes, ali to, da se mi človek vidno sprošča in začne uživat v tem kar dela. Oboje mi seveda pomeni veliko, predvsem potrditev mojega - uf ja, bom kar napisala - poslanstva.
Sploh pri prevzgojah je občutek pri obeh tako lep. Pes pride z nekim zadrškom, tudi jaz prvi dan ne grem kar v psa in mu kar ne pustim vsega..potem pa, ko me pes spusti k sebi in ko mi začne zaupat, se pa stke taka nevidva vez med nama, ki se kaže v tem, da pes išče potrditev pri meni in ne lastniku.

Bajčka in Slesh sta kot dva stara zakonca..

Bajki raste dlaka :)

Sobote so res lepe, ker sem cel dan med psi. Je pa res, da je v zimskih dneh mraz tisti, ki dela malo težav. Ne dokler sem zunaj, to ni noben problem, ampak kakšno uro po tem, ko sem že doma. Takrat se telo odtaja, mene začne pa zebsti. In rabim kar nekaj časa, včasih tudi uro ali več, da se nazaj ogrejem. Danes nisem imela časa, da bi šla pod kovter ali v banjo in me zebe še sedaj, kljub temu da sem oblečena skoraj tako, kot da bi šla ven.

Danes sem bila še toliko bolj natempirana, ker sem imela svoj prvi pravi online test zvečer.
Pričakovala sem, da si profesor ne bo dovolil tega, da bi bilo prelahko. Ni bilo, lahko rečem, da je bilo kar težko in da ti tut dober plonkič ne bi mogel odnesti riti, če nisi nič znal.
Moram priznati, da nisem ravno ponosna na svoje znanje, ker sem že na začetku povedala, da imam pač dve stvari, ki sta pomembni in vedno je služba na prvem mestu, kar pa pomeni, da pride faks na vrsto ponoči. Ogromno sem odnesla od tega predmeta, znanje, ki ga pokažem na testu je pa bolj tako tako, ker če česa nimam časa, je to učenje na pamet definicij in načel. Pa modelov tut ne. Če jih znam uporabit v praksih, kar jih definitivno znam, sem zmagala. Ok, rabim pozitivno to je res, in to bom dobila.

Tokrat pa res sneg in to ne par flik, ampak ogromno snega

Sneg na Bajkico deluje dobro, saj skrbi za nejno terapijo. Je pa res, da tudi naredi bolečino, saj vidi, da jo boli, ker ko pride domov kar malo gleda v njih in občasno zacvili. Sploh ne kompliciram, zato obstajajo protibolečinske tabete in jo je dobila. Lepo eno na dan, zakaj bi jo kaj bolelo oz, takaj ne bo norela tako, kot ona zna:)

Slesh je pa taka faca...zgleda tko kot da bi najraje zamižal, ker potem en bo več snega. Nisem še videla psa, ki ne bi užival ne snegu. Ok, on sicer malo zateče, to je pa vse. Saj dobro, da je tako, ker če bi imela dva tako munjena psa, potem bi ne bo bilo dobro za Bajko.

Sneg...kot kaže bom prvič morala prestavit začetek igralnih uric zaradi prevelike količine snega :)

Navzkrižje interesov

Priznam in to sem že večkrat povedala, da sem nad faksom razočarana.
Tokrat, pa me je prfoks presenetil in odlično predava, je stalno aktiven, se celo vtikuje v timsko delo, kar se do sedaj ni še nihče.
Ima pa takoooooooooooooooo določasno literaturo, da se mi kar meša zraven. Spomin mi je potegnil ene 15 al pa še več let nazaj, ko sem bil že v štartu falirana FDV-jevka. Polno enih teorij in praks....in evo, točno to imam kle.
A predmet je tak, da me res zanima, da sem si ga izbrala kot izbirnega, ker točno to rabim. Ko poslušam predavatelja dobim to, kar rabim, ko moram prebrati literaturo, pa crknem, ker se mi pokaže slika iz FDV- ja, ko sem raje rekla to ni zame in šla.
Sedaj pa je to zame in požiram njegova predavanja - nažalost ima samo dva.
Prebijanje čez teorijo, ko se da na osnovi prakse tako lepo in jasno vse razložit....to pa res ubija.

Grem spet nazaj v teorijo in prakso - pod prakso sem vedno razumela praktične primere....no jih še nisem našla v literaturi, tko da mi ni čisto jasno kaj za vraga so mislili s tem v naslovu, ko so zraven teorije dali tudi prakso....

Bajka je potrjeno ok

Danes sva imele kontrolo pri Dr. Matkotu. Topolščica nama je vedno bližje in še dobro, da nimave več kontrole, saj bi postlaa preveč navezana in bi nama lahko prišla v navado.
Gledano s strani živčevja, je smota ok, vse je tako kot mora biti.
Problem dlake: Matko pravi, da mi ne more reci zakaj, ampak vsi, ki so pobriti septrembra so najdlje goli, ker je kao takrat glavno menjanje dlake - torek dlaka bo zrasla
Grba in desna noga - vse to je v njeni glavi

Jutri jo bom posadila na kavč in jo vprašala kaj je bilo v njenem odroštvu, da sedaj stisne trebuh in obrne nogo.
Saj bi se će danes pogovorila z njo, pa mi smrči v postelji in jo ne bi budila.

Nisem bila pripravljena na slabe novice, sploh ne. in jih nisem dobila.
Bolj sem videla malo razočaranje v očeh dr. Matka, pa ne zato, ker bi bilo kaj narobe - govorimo le o kozmetičnem popravku. Rekel je, da sedaj dela statistiko in da on in ostali v evropi ugotavljajo ,da če je operacija na 1 ali 2 ledvenem vretencu se nikoli ne rehabilitira do konca.

Do konoca? Ko bo dlaka zrasla bo zame do konca:)

Ljubljana je še v lučkah

Danes je bil spet tak lep pasji dan. Zjutraj sem bila že ob 8!!!! na poligonu. Tisti, ki me poznate veste zakaj vsi ti klicaji.
Dobr, da mi kuhajo kavo še predno stopim iz avta, da jo dobim takoj v žilo, ko pridem ponjo v lokal. Ja, brez kave pa res ne vem kako bi.
Zopet je en kuža na prevzgoji. Spet bom imela eno lepo in že sedaj vem, da uspešno prevzgojo. Jaz imam res preveč rada živali in ker je tokrat še nemc, mu prav vidim v dušo kako me nekam pošilja, ko mu težim. No ne njemu, amapk vodnici. Včasih se mu v sebi prav nasmejem in si mislim, mulc, ne boš z mano manipuliral.
Dan sem končala s kuhančkom in odličnimi domačimi piškoti. Pasji sprehod v mesto s samo 15-timi psi je res neprecenljivo.
No, dan čisto zares zaključujem v naslednjem dnevu. Sem morala še 2 seminarski napisat in priznam, da tokrat pa še skoraj sama sebe ne razumem, ker pišem tako učeno, samo da bo pozitivno. Res je, ko se zabašeš s preveč stvarmi naenkrat, priznam je faks zadnja stvar.
Pač moram najprej za svoj posel delat, potem pa vse ostalo. Faks mi je hobi, za njih je pa čas ob prostem času, ki ga pa zadnje dni nimam nič. Si ga sicer vzamem, ker si moram vzeti čas za faks. A to je na minus spanja, ki ga pa tudi nujno rabim.
Sem že vedela, zakaj sem si jutri stranko naročila ob pol 12 :)

Pa ga mam - točno tazga sem si zamislila :)

Pred 4 meseci sem šla v Topolščico po Bajkico. Čisto boga je bila takrat.
Danes je čisto druga, le dlake še nima :(

Uspešen vikend

Vikendi so pri meni čisto pasji. Ta je bil tokrat le na pol. Sobota je bila moja, čeprav bo nekoč del tega, kar sem se tam učila, bilo povezano s psi. Tudi osnovni namen je bil ta, da bom lahko to delala s psi. Ob Bajki sem prišla v stik tudi z reikijem, ki me je navdušil. No, navdušila me je Jana, ki mi ga je tako lepo predstavila in predvsem zato, ker je res pomagala in še pomaga Bajki.
Že ko se je Bajki zgodilo to kar se ji je, mi je še bolj naglas v meni nekaj govorilo, da hočem nekaj več. In tako kot vse je odgovor prišel sam od sebe in me pripeljal v svet reikija, ki ga od večraj znam uporabljati tudi sama. In moram priznat, da je občutek, da lahko gre preko tebe energija na drugega, nekaj neopisljivega.
Že od kar sem bila pri Jani in sva začele delati na meni, so se določene stvari začele spreminjat in so sedaj res kar same od sebe boljše. No verjamem, da ne čisto same od sebe, ampak da sem pripomogla k temu, da so se tako obrnile. Škoda mi je le, da nimam toliko časa za vse, kolikor bi ga rada imela. Ampak vse mi je odmerjeno toliko, kolikor rabim. Mi je pa všeč in predvsem se odlično počutim, to je pa najpomembnejše, saj s tem največ naredim za druge.
Nedelja je bila pasja, pa še sončna. Kaj si človek lahko drugega želi.
Zaenrkat še najmlajši mladički v Bajki ;)

Malošolci

Taveliki mladički

Lepa nedelja, je za mano.
Teden se končuje in čisto zares se tudi zame začne novo leto. V tem tednu sem ga še bolj tipala, sedaj pa na polno, že jutri.
Vesela sem, da bo en kuža začel s prevzgojo, vem in verjamem da nam bo skupaj lepo in da se bomo imeli fino.
Jutri tudi avto dobi končno obliko, jo že komaj čakam.
Sedaj pa samo še lahko noč vsem skupaj.