nedelja, 16. december 2007

Padec

Pa smo ga pridelali tudi mi, padec na izpitu. A zakaj, ker ČE NE VADIŠ JE LOGIČNO DA PADEŠ! Torej vsaka stvar potrebuje svoj čas za vajo.

Tale padec mi je zelo všeč, no razen 21€, ki sem jih pušnila.
A zakaj mi je bil všeč, ker pomeni dost stvari. Prva je ta, da moram poslušat sebe in ne delat nekaj zato, da ustrežem drugim. Nikoli mi ni bilo všeč, da pes hodi kot robotek zraven tebe in dela kot stroj. Meni je pes partner s svojo osebnostjo in svojimi čustvi, na katere se oziram in ki me vodijo.
Spremnijam ga le toliko, pa še to ne spreminjam ampak le dam v okvire, ki jih potrebujem za normalno sobivanje z njim.
Pa ne pomeni, da sedaj opravičujem svoj padec ker sem že takoj napisala zakaj sva padli. Ker nisem vadila.
Mi je pa mejnik, ker je dokončno danes odločeno, da ne grem delat licence, ker ne bom ugajala drugim. Zato da učim to je ne rabim. Zato, da bom enemu za suport.....mi ni treba it.
Ne bom delala nekaj, česar nočem. Že lani sem požrla cmkok v grlu in jim povedala tisto kar želijo slišat in ne tisto kar počnem in zaradi česar imam rezultate. Ko sem jim povedala to, sem bila negativno ocenjena. Samo čudno mi je, da potem moji tečajniki in konec koncev tudi moji psi naredijo izpite. No ja, sem požrla svoje delo in principe in sem jim povedala to kar nikoli ne počnem in (matr sem počela ja danes in prejšnji teden sem to počela) ne verjamem v to, kar sem jim govorila. Ampak licenco pa imam.
Ni mi treba še enrkat čez to, da bom morala požreti svoje dosežke pred veljaki in svoj način dela, ki sem ga izpopolnila preko dela in ne preko nazivov in avtoritete.
Pa konec koncev zakaj bi morala spet biti stroj 2 meseca in ne imeti niti minute časa, ker bi iz predavanj zamujala na poligon. Ne, ne ni mi treba.

In tega danes ne bi bilo potrebno doživet, ker sem ravno zvečer predno sem zaspala slišala tole pesmico nekoga pet:
Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
vdrugi roki zlati smeh.

Kdor vesele pesmi poje
gre po svetu lahkih nog,
če mu kdo nastavi zanko,
ga užene v kozji rog.

Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
vdrugi roki zlati smeh.


Bistri potok, hitri veter,
bele zvezde vrh gora,
gredo z mano tja do konca
tega širnega sveta.

Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
vdrugi roki zlati smeh.

Ulegla sem se zraven Bajke in ji pela pesem na uho, ko je bilo konec, sem ji rekla. Bajč uživi jutri, ker jaz bom, pa če si naredivo celo bruko, nama bo luštno. In nama je tut blo. Pa še kakšnemu samo ne z istim predznakom kot nama. Pa naj uživajo pri tem, ko šibajo mesiči Alenka je padala.

Ampak tale padec je tako lep, ker se je po njem tako lepo pobrat in it v pravo smer.