Nekateri si veliko dovolijo

No tudi jaz sem si, samo klinc sem si na svojem. Prav z užitkom sem spustila tamali med ljudi, ki so si spet vzeli moj poligon za piknik plac in si zakurili in pekli hrano. In ker sta moji mislili, da so tečajniki ali ljudje s psi sta, sploh Bajka, tako lepo skakli po njih. Ljudje meni alo in ej in ....pridem čisto mirno do tja in jih bukovo gledam. Stopi tip proti meni, Bajka med mene in njega, jaz pa: a ti meni na mojem alo? 5 minut maste, da se skopljete od tukaj in vse pospravite za seboj. Baje znam bit prepričljuva, ker se je tip obrnil in začel pospravljat. Po petih minutah sem prišla nazaj, a psici nista več skakli po njih ampak bili zelo v službi svoje pasme in vsak njihov korak je bil nadzorovan. Bajki se je pa fuzlat začelo, ko so stvari v avto nosili. Vprašai so le, če lahko pepel pustijo tam, ker še tli. Tkole je bilo po prvih pikniciranjih, po današnjih je bilo pa obupno. Zato sem preštihala in prenesla travno rušo.
No ampak vsaka stvar je za nekaj dobra in tudi ta je bila. Parkirišče je končno pod verigo.

Tako lepo nebo kot je bilo danes, res ni bilo že dolgoooooooooo
Tole je drugače moja najlepša barva;-) in tako je bilo danes nebo.

Še malo, pa se bo tudi pri meni vse razjasnilo. Danes je spet korak naprej narejen. Tokrat že korak višje od povprečja. In to smo se zmenili predno smo popili 4 pive.
Mi pa ta nepovprečnost prinaša vsak dan nekaj novega in vsak dan mi potrjuje tisto, da se dobro z dobrim vrača.
In prav neverjetno je kdo in na kakšen način mi sedaj vračajo tisti na katere sploh nisem pomislila.
Ampak čudna so pota gospodova in nikoli ne veš kje te čaka kaj. Če bo uspelo vse skupaj, bo zelo lepo in ne da mislim, ampak vem da bo.

in še nekaj je, od kar je Šrot kupil Pivovarno Laško je nova plačilna enota pivo. Vsaj tako je kot kaže pri meni. Ej povej kolk sem dolžna - pivo. Spet drugje, kul, daj reci ceno - ma daj gremo na pivo.
Res je pa da tečajniki mislijo, da je to, da imajo ekstra trening nekaj samoumnevnega in kar pozabijo vprašat kolk so dolžni. Saj plačam jaz tisto pivo!
Tko da, za vse pravopisne napake danes, je krivo pivo.
Pa šele dobro začelo se je.....pivo na pivo s pivom do piva....dobro da ni plačilo Jack

Vedno isto

je na društvenih izpitih in tokrat za spremembo me ni nič presenetilo. No ja razen to, da bomo prestavili izpite za 14 dni. K vragu moja pravičnost in morala, ko se za vsakega posebej borim in mislim na vsakega posameznika. To pofukana odgovornost, mi bo podaljšala šolo za 14 dni, ampak to sem hotla in to imam.
Mi je pa lažje ker jutri je nov dan in od jutri, je konec maja, kar pomeni, da nisem več una ta zajebana, ta tečna tršica. No sem se odpisala že danes po tem, ko sem prekinila izpite in vse skupaj začela še enkrat. Moji tečajniki so vedno na zgubi, ker moram poskrbeti za vse in njih prepustim samemu sebi. In zakaj si oni ne bi zaslužili uvodne besede tako kot se gre. Konec koncev imajo ostali skoz svoje inštruktorje ob sebi. In so dobili jasno in glasno povedano, da ne bodo šli na izpit če se oni ne bodo spremenili, da list papirja pri meni ne igra nobene vloge, če se ne spremenijo oni. In po eni strani mi gre na kozlanje teh 14 dni podaljška ker če jih do sedaj niso spravil v red jih tudi do takrat ne bodo. Mi bomo pa teh 14 dni odkrivali toplo vodo, ker ok bomo pa na teren hodili in bom lahko ostale pomešala med tavelike.

Nihče ni dolžan storiti več, kot je mogoče. (Latinski pregovor)

Ko se bodo tega zavedali vsi tisti, ki vplivajo na druge bo življenje na tem svetu veliko lepše, predvsem pa bo psom lažje.

Ni šlo

Sem rekla da ne obljubim!

Nisem bla v vodi!!!!!!!

Prišli so....

Novi tečajniki. En je manjkal, ker je bolan. Srčki mali, kako so mi všeč začetki, pa tiste male, mehke kepe. Kar pojedla bi jih.Ena mopsika je na dobri poti, da postane taka lizika kot Bajka. Joj, kolk imam v bistvu rada to delo, ki ga počnem.
Eni odhajajo, drugi prihajajo....tko kot v življenju vse. Up and down....

Ena tečajnica je danes začela spet....ko kdaj pomislim, no mi drugi vzbudijo take obutke, da kaj ni ok z mano in mojo šolo, mi taki primeri poplačajo vse. Že z drugim psom je prišla k meni. In to je odgovor na vprašanje ali delam prav. No že prvič mi je bila tako topla oseba, sedaj se mi zdi še bolj. Res nekateri so notranje polni in z njimi takoj vzpostaviš stik. So pa tudi takšni s katerimi to nikakor ne moreš in spomnim se ene punce, pri kateri mi to niti pod razno ni uspelo. In potem imaš o tem človeku, ne da imaš, ampak nimaš čisto nobenega mnenja. Ne pozitivnega, ne negativnega. In taki ljudje....za te, hvala bogu jih je bilo manj kot 5 v vseh teh letih, takih nočem v svoji šoli, kaj šele v svojem življenju. Ker človek ki mi ne pusti vtisa ne z videzom, ne z obnašanjem, ne z načinom oblačenja, govorenja, ....česarkoli, je isto, kot da ga ni. Zanima me le kaj za vraga se jim je v življenju zgodilo in kaj za vraga jih v njihovi glavi omejuje, da se ne povzdignejo iz tega niča in ne pokažejo vsaj nekaj, pa magar odkrit nasmeh. Vem kaj mi taki ljudje pustijo o njih....praznino, ker ko jih pogledaš vidiš...nekaj kar ti zastira poglej, pa ne moreš točno definriat kaj to je, veš le da je človek.
Ko poslušam ljudi iz društev mi je najbolj, saj ne vem kakšen izraz naj uporabim, ko mi govorijo, da ne obdržijo tečajnikov iz pomadi na jesen ali iz jeseni na pomlad.
Jaz jih iz pomladi na poletje, iz poletja na jesen, čez zimo in še eno pomlad. Pa vračajo se z drugim psom. To so tiste nenapisane reference, ki so mi vodilo, da to kar počnem, počnem pravilno.

Vet, saj veš, kaj ti bom rekla a ne. ....ne morem je doma pusit in ne obljubim, da ne bo šla v vodo. Bom imela pa vse s seboj za previt. To pa obljubim.
Dopust imam jutri in ga bom izkoristila do šestih, ko imam spet šolo.

Spet je luštno

Pred kratkim sem govorila o tem, da so dobri letos, no saj so vedno, ker jim drugega ne pustim. In res je, da moramo pazit, da treningi ne bodo šolski, o tem se že pisala. Prav nič šolski niso.
Zakaj šolam pse tu kjer jih in ne kje drugje. Ker bi drugje malo čudno gledali da namesto da se učimo za izpit delamo tole:in ko imamo žogice dovolj, vzamemo še frizbi:
Ker pa šola ni samo delo, imamo tudi igranje
In tisti, ki pridejo do tega, kar smo imeli danes, da so lahko metali žogice čez pse in se zabavali lastniki, tisti sodijo med elito.
Eni se prišlepajo, eni si to res zaslužijo, važno je da so vedno vzponi in padci in na koncu nasmeh na ljudeh.
To je tisto, kar mi je važno, da je smeh, da je zadovoljstvo, da je sprošenost. Vsak človek ima pravico enkrat v življenju naredit nekaj narobe, jaz sem bonus izkoristila in ne bom ponovila napake. Delam za ljudi, čeprav ne mislijo vedno tako. Ampak to je nekako tako kot tale Goethe-jev rek: Stvari, ki pomenijo največ, ne smejo biti v oblasti stvari, ki pomenijo najmanj.

Obljuba

Danes ne bo nobene slike, to pa zato, ker ja, itak da nisem še nehala uporabljat igračko, ker sem jih naredila nekaj okoli 100 v šoli in kar me veseli je to, da jih niti veliko ni za odpis, torej mi gre čedalje bolje. Niti za poskušino ne bo nobene, res ne!
Ko obljubiš obljubiš in če obljubiš samemu sebi je to še hujša obljuba.
In obljubila sem, da ne bom govorila o skrivnosti in ne bom!

Je pa luštno in je fino in je vznemerljivo in je.....

Zavist se nikdar ne prikrade v prazne skednje ( nemški pregovor)

Egoizem

Stvar, ki jo mrzim, sploh če se dogaja v skupini in na poligonu.
Ne morem z ljudmi, ki nimajo kolektivnega duha. Komaj čakam, da se rešim takih ljudi, ki ne pomislijo na nič drugega kot na to, da so v središču pozornosti in da jim je fino. Briga jih za ostale, hkrati pa zahtevajo vso pozornost zase.
Samo taki ljudje ne delajo škodo sebi, ker so itak preveč tupi, da bi to opazili in itak preveč egocentrični, da bi v tem egocentrizmu pustili samemu sebi toliko prostora, da bi naredili samoanalizo in ugotovili, da so v bistvu oni na škodi.
Ne bom pa dovolila, da mi bodo taki ljudje motili celo skupino, ni šans.
Komaj čakam, da zaide tudi to sonce in da bo naslednje jutro brez takih. Saj bodo novi, ker taki so vedno, samo predno pridejo do tega, da se pokaže njihov karakter, pokažejo tudi svojo lepšo stran.
In sprememba bo v tem, da bom od sedaj naprej pokazala egoizem, ampak ne mojega osebnega, ampak kolektivni egoizem in bom to lahko izločila. Kako čakam jutro!

Ajšina nogica je bolje, ni se ji nič na novo odprlo. Preživeli smo dež. Sedaj moramo pa vročino!
Ampak se ne damo, ker mi smo mi in mi verjamemo v Bajko. Bajka pa ima vedno srečen konec in vedno nauk zgodbe.....moj nauk zgodbe v tej zgodbi je....haha to kar je, je moje in egoizem mi ne dovoli, da delim z vami. Moram pa samo nekaj priznat, da komaj čakam še eno jutro, ker mi bo ego spet narastlo tako visoko, da bodo rabil ornk prekladalca, da me bodo premaknili.

Vsega ne moreš imeti

Tega se vsak dan zavedam in mi je čisto logično. Samo tko mi manjka ena stvari, da me občasno kar boli.
Vse vem, nemogoče je imeti oboje, in nemogoče bi bilo oboje uskladiti samo.....brez veze da lažem, klasika je moja ljubezen, da psa lahko "stisneš", da potegneš iz njega maksimum, da .....joj kar kurjo polt dobim, ko se spomnim vseh treningov, predvsem z Ajšo, ki je imela za moto hitrjeje, višje, močneje. Treningi klasike, ko bolj kot stisneš psa bolj dela...kako to pogrešam.
Pa obrambo...joj kolk šele to pogrešam....adrenalin ob vsakem štartu, ob vsakem sputi....nemogoče je opisati občutke, opisati se jih da, samo razume jih pa samo tisti, ki je to že občutil.

Tako pogrešam res tisto, ko da pes vse od sebe. Pa ne zaradi žogice, hrane, ......ampak TEBE.Ko govorim to komu, ki nima pojma o tem me gleda kot da sem zmešana, ker sem ipak vsak dan na poligonu in vsak dan v "klasiki". Res je vsak dan to delam, no ne jaz osebno, ampak učim, popravljam svetujem....to tečajnikom. Ampak taka razlika je imeti na poligonu nekoga, ki ima svojega psa za spremljevalca in pride psa samo vzgojit ali pa nekoga, ki psa šola v klasiki, torej strmi k hitrjejem višjem močneje. Klasika je bila včasih poslušnost, no ok po tej definiciji potem res delam poslušnost, samo to je tako daleč od tega kar pogrešam in kar je moja ljubezen.
Jaz v svoji šoli pse ne šolam, ampak jih vzgajam.
Poslušnost je, ma to je rezervirano za elito!
Vsakič upam, da me bo nehalo boleti, ker sem se odločila za vzgajanje množic in ne za klasično šolanje svojega psa.

Upanje v človeškem srcu je podobno plutovini v vodi. Včasih jo lahko potisnemo do dna, toda vedno splava na površje. (DUMAS, sin)

Vso srečo

Ni vse tako kot se vidi na prvi pogled.

Vsakdo se včasih prestraši. Zapomnite si le, da razvoj ne poteka v ravni črti, temveč v vzponih in padcih. Strah je neizogiben, veselje prav tako. (Anne Wilson Schaef)

Jutri dve pišeta maturi, ena pa gre z dvema .....saj ne vem komu naj bolj želim vso srečo za jutri.
Najbolje da vsem trem!

Vse se vrača, vse se plača

Pa čeprav čez skoraj eno leto. Nič ti ne uide, to je dejstvo. No nekatere stvari pa se zgodijo čez 15 let, tudi to sem že doživela.
Danes je bil mali dedek mraz, ker na denar, ki mi ga je bila ena dolžna nisem direktno računala, sem pa vedela da bo. In eko danes je prišel. jeeee, bogata sem....no ja, še eno plačo sem dobila. In se takoj sama pri sebi....objektiv bi mela...kako že je letos.....kar si Alenka zaželi, to Alenka ima......
Zadnje čase spet nekaj bi, tisto kar vseeno ne bi smela imeti. Pa imam vse skupaj na dosegu roke, še niti dobro mi je ni potrebno stegnit, da bi imela.
Ne morem da ne bi, saj ne vem komu je težje pri stvari kjer nobenemu ni lahko. Kater je tisti, ki bo naredil prvi korak?
Saj ne vem, včasih ob takih stvareh kaj je huje, to da imaš pred nosom in ne moreš zaradi takih in drugačnih vzrokov do tega, ali to da ne moreš imeti. Veliko je takih situacij, ko si želiš, ko bi, ko....samo izreči je treba, pa tega ne narediš, ker je to moralno sporno, ker ti nisi tak, ker jaz pa že ne bom prvi, kar naj un/una...ker tisti, ki je prvi je kriv.
Ja, to je to. Prvi je kriv. Ta krivda je smešna. Al je kriv za nazaj al pa za naprej. Ko se dva nehata pogovarjat in ni niti jasno zakaj je do tega prišlo si obe stranki mislita klinc, tist k je kriv naj začne pogovor, saj je kriv. In nekako potem s tem ko je prvi, opraviči nedefinirane napake oz. dejanja zaradi katerih je pogovor zamru Ja pa jade po drugi strani pa si ta ki je kriv ali pa tudi ne, misli ravno to, ne bom, ker bo izpadlo, da sem jaz kriv. Kdo je kriv? Bedarija zaradi odgovornosti ...prekinitev odnosa....izgubiš nekaj kjer lahko oba pridobita.
In drugi primer, ko oba želita isto, pa...ne bom prvi, ker potem bom jaz kriv. Prokleta krivdna odgovornost v katerem je skrit ponos.
In proklet ponos, ker zaradi njega, ker mi je mimo prosit za moj lasten denar nastane dolžniško razmerje. Saj je fino dobit keš kar tako enkrat, je pa fino ga dobit tut takrat, ko računaš nanj. In ni mi jasno kako lahko kar pozabiš, pa hkrati koristiš vse to za kar nisi plačal.

Ampak vse se vrača, vse se plača.......

Pospravljeno

Res je, soba je pospravljena, spet mi je skoraj vse sterilno in v takem okolju se ne počutim ravno najbolje. Dobro, da se je že od včeraj nabral nov prah in ne zgleda vse zglancano. Začela sem že ob osmih zjutraj, ko sem prišla v hobby program z listkom v roki. Dobr, da me prodajalec že pozna in se mi je samo nasmejal in rekel oho danes pa zgodnja. No dobila sem svoje dilce, sicer je rabil 20 minut, da mi jih je odrezal. K vragu centimetri, pa ravno v postelji, kjer se baje vse zgliha, ena letvica ni bila 70. Ampak zato imam v kurilnici ponk in šraufštok (kako se temu reče po slovensko?), pa orodne in sem tist centimeter na vsaki strani kar lepo odpilila. No, pa se vse pogliha v bajti, če ne v postli pa na ponku.
Včeraj smo mi rekli, da so v eni strcuni rozce poceni in res so nekaj čez euro. Grem jutri spet tja, ker je čisto drugače če je pisano in bo še pisano.
Me pa nekaj tut zanima in sicer kako dolgo bo "ograjca" cela in koliko lastnikov psov jo bo upoštevalo.
Popoldanski trening se je končal krvavo.
Kdo bi rekel, da je bilo kravo čez par sekund?
Slike lahko lažejo in to sploh ni preval, ampak slika upora.

Ko jezi zadiši kri, je ni več mogoče prekriti (Seneka)

Včeraj sem že opozarjala, da so psi živa bitja, ki jih moramo spoštovati in predvsem moramo gledati prvo na njih.
Pravim, da se trudim razumeti pse in nekoč si bom dala tiskat kapo kjer bo spredaj nasmejan pes, zadaj pa napis, probam ga razumeti. In moramo razumeti to, da sedaj res že vse znamo in da če mu ne povemo kaj hočemo od njega nam bo povedal, da nas ima dovolj, na svoj način. Z zobmi. To pa boli.

Po drugi strani pa bolj kot razmišljam bolj mi je jasno, da če se že v medsebojnih odnosih ne moremo odkrito pogovoriti in povedati določene stvari en drugemu, kako bomo to povedali nekomu s katerim ne moremo komuinicirat na isti ravni. To je skoraj tako, kot povedat kitajcu nekaj. Vsak govori svoj jezik, govorico telesa nimamo iste, potem pa ...težko je razumeti pse, res je. Samo če se potrudiš in si odprt, se ga da. Predvsem se ga pa da veliko prej kot človeka ker pes ne laže, pes ne igra, no igra, ampak na odkrite karte. Mogoče je to tisto kar nam občasno zamegli pogled in možnost razumevanja in sprejemanja. Odkritost in odprte karte. To je tisto, kar smo človeštvu že skoraj odvzeli.

Pospravljanje

Nekatere to pomirja, no mene pač ne, ampak ko ne vidiš več stene, ker je toliko stvari po policah in ko za mizo ne moreš niti več odložiti pilice za nohte, ker ni več prostora je končni čas, da si pač vzameš dopust in zagrizeš. No včeraj bi že morala, ampak 70% dela je dobra organizacija, sem včeraj pač vse skupaj organizcijsko dala čez.In tko je spet moja miza rjava, stena za njo plava. Okno je pomito, jutri me čaka samo še nekaj malih popravil - no to mi je všeč in pa eno omaro še pospravim - oziroma za menjam stvari.

No tako gladko vse seveda da ni potekalo, ker je bil dan kar naravnost za spat, samo ker sem se odločila da bom, sem. No resnica je pa........da nisem imela srca tole premikat in sem pač začela pospravljat sobo. To je pa tko, če si predober.

Vreme je bilo pa res al za pospravljat al pa za spat. Vseeno pa nam je uspelo popoldne imeti lep trening, čeprav so ljudje čedalje bolj ....no s tem pokažejo spoštovanje do človeka in svojo naravo....ker vsaj osnova, sorry ne bo me si pa zasluži tudi tisti zadnji garjast pes, če se trudi za njih.
Življenje jim itak vrača vsak dan sproti tako kot se kažejo sadovi dela na poligonu. Danes je mali iris postal moder in moje delo dobiva neko zaključeno celoto.
Ne umakni se zlu; še drzneje mu stopi nasproti. (VERGIL)

Zlo je pa lahko pospravljanje, lahko odnos med ljudmi, lahko....no dokler sam sebi nisi zlo, je vse OK.

Dopust

Zato, da pospravim sobo sem ga vzela a ne. No v sobi sem bila: Ko sem se zbudila, ko sem se prišla preoblečt, ko sem se spet preoblekla in zdele. Itak da je nisem pospravila nič, ker nimam časa.
Dopoldne, no zjutraj, sem bila kuhar. Vse je ratalo tko kot je moralo. Odzivi bodo kmalu. In vse to sem naredila pred jutranjo kavo.
No tudi ta je padla, vmes pa sem se zmenila, da grem nafilat klimo, ker mi že zelo slabo hladi. Vse to je priprava na izlet, ki naj bi bil v kratkem, pa mi ga vreme ne pusti naredit. Ampak tut to bo! Samo, da mine ta pogled čez okno.No in ker imam dopust, mora bit dež in mora bit vse natempirano. Tut za klimo so me klicali dve uri prej, ampak saj ni panike, sem na dopustu. Ker je bilo vse skupaj blizu sližbe sem se oglasila še tam in jim povedala da če ne prej ziher pridem v četrtek. Klima pa....ma čisto nekaj durgega, takoj potegne ven vlago, res ne vem zakaj jo že prej nisem dala filat.

Poligon pa...vsakič najdem kaj novega in to kar sem ta vikend začela sem danes dokončala. Dobesedno mokra do spodnjih hlač, ker so bile vmes tri plohe.
Za lepoto je treba potrpet in če sem poštena me sploh dež ni motil pri delu, ker sem spet padla not. Moje male drogice....

Dež

Je dober, ker je vse tko lepo umirjeno. In zadnje čase tega ni, vseskozi eno norenje in hitenje, pa premalo spanja, pa....
Počutim se kot šef kuhinje pred ogromnim dogodkom. Danes sem dobila še zadnje sestavine pojedine ki jo bom delala. Sedaj imam čisto vse, samo še skupaj jih vržem v celoto in lahko gre v pečico. Jo bom prižgala, da bo topla.

Dež pa ni čisto ok zaradi rane, ker je rana super. Tudi tista nova se je posušila in sedaj samo pazim, da se ne odpre več nič. No eno še čakam da se bo, ampak me ni več strah ničesar, ker samo še v pečko damo in bo. Ajši ima že vsega dovolj ker ne sme noret, ampak vsa potrpežljivost bo poplačana kmalu.
Bajka je itak ena nezahtevna punca in je solidarna z vsemiMuc pa...je pa itak car!


Poznamo začetek, poznamo konec, sredina pa je neznanka.
No neznanka je dokler se ne zagrizemo vanjo. Ko pa enkrat začnemo pa samo še gremo naprej in uživamo v vsaki stvari te sredine. Moja mnenja se mogoče spreminjajo, toda to, da imam prav, se ne spreminja. In ja verjamem vase in sem individualist. Ampak taka sem najboljša.

Vikend

Naj bi bil na izi, ker v ponedeljek imam dopust, da pospravim sobo. In tako nekako se je tut začel. Jutranji sprehod s psi, kava in....no pa se je začelo tisto nenačrtovano. Na kavi namesto novic soseda in seveda obvezen pogovor o trenutnih razmerah v ulici, kava je sicer bila, a sem šla lepo v službo pogledat nadomestnega kako se ima, se nisva videla veliko ta teden, ker je delal na 2 dni, pa povdat sem mu šla, da me ne bo.
Naslednja nepričakovana stvar je bila en individualni trening in je bilo prav fino, ker sva bila hitra in učinkovita, pa še mak sem našla. Sem ga našla že včeraj, pa so mi ga utrglai med tem ko sem bila v službi.
Ampak hotela sem izostrit le cvet in mi je ratal.
mak mi je že od nekdaj fascinanten.
No če imaš fotkič s seboj, potem ni kaj drugega kot da fotkašRože so me že tudi takrat fascinirale in iščem liljo, uno čisto divjo, travniški, pa smo jih ljudje tako izrebili z nabiranjem, da ne najdem niti ene. No se pa z drugimi zadovoljim.
Malo ekspirimenta, ki je ratal in mi spet pognal kri po žilah za boljši objektiv.

No popoldne, sem pa morala spet malo na poligon, ker sem se končno odločila kaj bom z grmovjem naredila in sem začela. Nekaj je že, kakšne 3 metre. Pa moje jagode sem morala iz zalit.

Narava....vse to kar je na slikah je samo par minut od moje hiše.....to mi hočejo vzet, zaradi tega, ker ima en denar in hoče uničit naravo zato, da bo čez te rožice šla cesta. Skora jeno uro sem se želela slikat čebelo na roži...NI JIH.....kam smo prišli, da ni čebel takrat ko vse cveti?

Namesto da bi nas vodila narava in da bi ji vsaj malo vračala tisto kar nam daje, jo raje uničujemo v imenu denarja.....

Ljudstvo je MOČ pripraviti do pravilnega ravnanja, ne da pa se mu ga razložiti. (Konfucij)

Podpora

Tudi če si še tako samozavesten in če verjameš v vse kar delaš rabiš podporo. Pa ne tisto traplanje po rami, ampak da slišiš mnenje drugih.
Recimo v šoli rabiš povratno informacijo, da veš kje si, če je ni pač ne moreš spremenit stvari in gre vse skupaj lahko tudi svojo pot ki je lahko napačna. Saj ni zavestno napačna, ampak tok obrne tja kamor te vodi in včasih ni povratka. Pa ni nič narobe, brez skrbi, samo razmišljam o tem, da rabimo podporo.
Sploh pa če delamo nekaj kar človek ne dela ravno vsak dan. In kar ni čisto tko običajno in narejeno z levo roko, rabiš suport. In tako kot v nesreči spoznaš prave prijatelje tako tudi ob takih stvareh spoznaš kdo je tisti, ki ti je lahko v podporo. Tokrat sem spoznala koliko ljudi me podpira in koliko ljudi mi ni čisto nič fovš, ampak je res veselih zame. No, na žalost je pa vedno tudi un drugi pol, na katerega računaš, s katerim si želiš to deliti, pa.....jebat ga, se zgodi tudi najboljšim. Vsaka stvar je za nekaj dobra in take stvari te naredijo močnejšega, ker tisto kar te ne ubije, te naredi močnejšega. In potem ti lahko ljudje zavidajo od kje ti ta moč, vstrajnost, jaz temu pravim karakter....življenje te naredi takšnega.
Tako kot sem presenečena koliko ljudi mi pomaga pri dolečnih stvareh. In to brez da bi jim kdo kaj rekel, ali mogoče namignil, da rabim pomoč. Ker jo niti ne rabim, ampak so slišali kaj iščem in so kar sami začeli hodit. Take rabim, ki mi pridejo s konkretno stvarjo ne pa kako to bi. Vsak dan sproti me presenečajo skoraj da tujci, no niso ravno tujci, ker se poznamo, ampak nismo pa povezani. In predvsem me preseneča to, da so ful ponosni na to, da so lahko del zgodbe.

No danes je čas, da pokažem svojo novo drogo, no sem jo že, ampak njene učinke pa ...se kažejo vsak dan v boljši podobi
No že dolgo ni bilo nič novic o Ajšini nogici. V bistvu je bolje, čeprav se je odprla še ena ranica, ampka...to ni nič proti temu kar je bilo. Mažemo dalje in smo še vedno lepo v povoju in s čevljčkom.

Pri vsem tem kar se dogaja zadnje čase in koliko enih misli imam v glavi sem lahko vesela le tega, da mi bigli pač večkrat letijo po mislih in da jih imam vedno pod kontrolo. Včasih vodenje za kratek čas prevzame kdo drug in priznam take cenim, ki mi ne začnejo pametnovati kaj in kako, ampka rečejo lej tko pa tko, to lahko, tega ne moreš. Ali pa, ne da začnejo razlagat lej poznam tega in ti bom zrihtal kontakt in se meni sama, ampak mi pridejo že z okvirno stvarjo k meni. Sedaj rabim, ljudi akcije ne filozofiranja. In prihajajo, tako kot sem rekla, tisti za katere bi rekla nazadnje da bodo.


Zaupaj svoji osebni moči. To je vse, kar v tem skrivnostnem svetu sploh imaš. (Carlos Castaneda)

Treningi

Saj sem verjetno že velikokrat pisala o njih če ne direktno pa indirektno. Čedalje boljši so in mislim, da sem letos malo prehitro vse skupaj naredila in bomo rabili malo počitka. Samo ......tale skupina je čisto preveč po eni strani tekmovalna po drugi strani pa....ne vem no kaj naj rečem tko dobra in ko dobim dobro skupino hočem iz njih iztisnit res tisto najboljše. Ampak bomo tole razbili že mislim da drug teden. Ker.....ne da se mi bit več tista ta zajebana tršica, ker to nisem.

Drug teden začnem spet z novo skupino mladičkov. Nekaj sem naredila .....odslovila sem enega psa še predno sem ga videla v živo, funkcionalna laž je bila potrebna, ker je čisto preveč podoben psu ki se mi je vsedel v srce in bi ga primerjala z njim. Jebat ga, če se preveč razširi določene pasme v moji šoli to ni dobro. Nekaj časa sem imela same bule, pa se je to mislim da končalo, in da se mi ne razširijo beagli je bila ta poteza kar prava, ker sta si še vizualno zelo blizu ker imata istega fotra. In ni fer do psa, da bi bil zaradi tega determiniran. Pač je potrebno zaščitit najprej sebe.

Drugače so pa fotke luštne, no na fotkiču zaenkrat. Jih bom še malo imela tam, ker me zanima koliko jih gre na kartico, zaenkrat jih je nekaj čez 200. in tudi fleš je super ker sem slikala potem, ko so skoraj že vsi odšli še preostale in so ok.

Saj bodo počasi vidne tudi ostalim. Vse ob svojem času.

Dobro je, če se človek nauči biti moder v šoli bolečine. (Aishilos)

Želja

.....se mi je izpolnila. Če si 5 let skoz v družbi fotoaparata potem padeš not, no saj meni niti ni problem pasti not, če mi je nekaj zanimivo. In takrat sem padla not.
Ampak tako kot sem padla not sem to tudi zamrznila in zavestno pozabila vse skupaj. Samokontrola je moja vrlina baje. No kar je. Ko se nekaj odločim se to zgodi, pa magar neko znanje, ki ga imam izničit in ga nimam več in se res potem ne spomnim več nič.

No in želja je vedno kdaj pa kdaj sekala ven in vedela sem, da ko bo čas bo tudi to uresničeno.
Letošnje leto je leto užitkov in izpolnjevanje želja. Čisto res me nič ne boli glava, ker sem v zadnjem mesecu zapravila jurja zase. Tako dobro je končno ne delat nekih velikih stvari, ampak fotkič bi, prav ga bomo pa mel. In ga mam.


In ker sem trmasta in ker sem karakter, sem šla stran od firme, ki jo poznam in ki sem jo deloma vajena. Ker če smo že v letu sprememb naj bodo tudi pri takih stvareh kot je firma.
Itak da sem že padla not in da sem najprej na sprehodu naredila poslovilca od starega fotkiča in si naredila še nekaj fotk v spomin.
Nič več slabih fotk zaradi švoh fotkiča. Sem jih že naškljocala kar nekaj, tut probala že fotkat črnega in belega psa, sem itak da že nazaj not padala, in že razmišljam o boljšem objektivu in še eno bateriji in .....vse bo, ker ko si iskreno nekaj želiš in ne presegaš svojih zmožnosti vse dobiš.
Danes je tako lep dan, čeprav se je začel s solznimi očmi.
Tista stvar, ki je zaenkrat še skrivnost....tut tisto ne bo več dolgo, ker manjka samo še ena stopnička pa pravi trenutek, da pride na dan v vsem svojem sijaju, ker je vse tako, da bo sijalo.
Spet je želja bila iskrena, realna in predvsem moja.....to kar sem si želela sem dobila danes, kapo dol, hvaležna sem za take ljudi in to je del tega ko pravim, da se dobro z dobrim vrača. Danes se je, ker je tudi počasi že čas za moj čas.


Bojevnik ima čas le za brezhibnost; vse drugo namreč izčrpava njegovo moč - brezhibnost pa jo povečuje. (Carlos Castaneda)