nedelja, 23. december 2007

Priznati sebi svojo vrednost

To je vedno najtežje. No komot si priznam, slabe stvari, brez problema ker sem tukaj fer do sebe. Ne morem pa si priznati dobre stvari in to je tisto, kar me zadnje dni mori. Če si priznam svojo vrednost, ki mi jo priznavajo drugi bo skrajni čas, da stopim iz množice in da se neham skrivat za drugimi.
To je podobno kot takrat, ko sem imela res probleme s slabo vestjo, ko sem nehala kadit. Zakaj sem se jaz nelagodno počutila ob kadilcih mi ni bilo jasno. Predvsem sem imela slabo vest ker sem naredila ta korak in bila v očeh kadilcev nekaj več. Pa kaj, saj sem! Po 18-tih letih sem brez problemov nehala. In nehala sem točno tako kot sem si zamislila. In ja ker nočem biti nekaj več se vedno skrivam za množico, a dejstno je da to množico vlečem naprej.

Spoznanje: "Vsako naše spoznanje se začne z našimi občutki" (Leonardo Da Vinci)

Občutki me redko varajo in zadnje čase spet hočem ugajat drugim, da bom lahko zadovoljila tisto lastno željo po nečem, ampak hkrati pa nikjer ne bo videno, da sem to v bistvu naredila jaz.
Mogoče je bil prvi menjnik ta, da sem padla na izpitu, svoji intuiciji v takih momentih vedno zaupam, ker vem, da me vodi prav. Po drugi strani pa zakaj moram sebe dajti v nič zato? Namesto da povem sorry ne bom delala namesto tebe, raje s tem, da sebe "ponižam"kot rečem ne?
Ja, tudi deloma čeprav mi gre že veliko bolje s tem. Sem se že naučila reci tudi Ne, brez kančka slabe vesti.
Še vedno me pač zanese, ne naredi drugemu tistega kar si ne želiš da bi drugi storili tebi in pač koga s tem, da mu ne povem kar mu gre nočem užaliti ali prizadeti. Zato pač pustim kakšnega kdaj tudi nastopat pred drugimi samo.....saj tudi množica kmalu oceni sogovornike in jim da vrednost, ki jim pripada. Tebi pa tudi ob tem zraste, to je res.
Tudi barva mojih las je del tega. Res je sicer, da se da s to barvo lepo živet, samo a moram res delat norca iz sebe zato, da pridem do besede? Pa saj me ne pustijo do besede zato ker sem blond ampak ker jim kaj pametnega povem.

Čas bo počasi, da neham bit blondina in da se neham skrivat za množico.
Čas, da se bo točno vedelo, da to je tako zaradi mene, da to ni naredil kdo drug, ampak jaz. Ok v drek bomo še vedno spustili kakšnega drugega, po smetanco bom šla pa kar sama.