Moja tamala

Vsak ima nekoga iz svojega otroštva s katerim je počel tiste stvari, ki so se nam zdela takrat vauv čez nekaj leta pa samo še prijeten spomnim. In tako je z nama. Vedno se smejeva strategiji kako politi sosedo z vodo, kako sva spustile ventilčke,.....kako njena mama ni vedela da tudi ona kadi na stopnicah z mano, kako sva pucali itison ko sva polivali kavo,...ko je moja mama vprašala njeno če sem pri njej, pa je njena rekla da je ona pri meni, midve pa v gostilni,....kolk je takih drobnih stvari, o katerih lahko govorive ure in ure
No, ampak ne moreš verjet, kako je čas res tisti ki pelje naše življenje tja nekam v vsakdanje preživetje dneva, v katerem je tako malo časa za tiste, ki nam dajejo moč, veselje in iskrico v očeh.

Prijatelj je človek,
ki ve o tebi vse
in te ima kljub temu rad.
(Elbert Hubbard)

In ta človek iz otroštva je vedno nekaj posebnega, ne glede na okoliščine in čas v katerem sta skupaj. Vedno je med njima neka tajna veza, ki jo ne more nihče nadomestit in niti ne iščeš nikogar ki bi jo. Je preprsto nekdo, ki mu lahko rečeš hvala ker si.
In ta moja tamala je postala ena zelo fejst baba, ki je naredila kariero, ima fajn deca no, to da nima otroka, je itak vpliv prijateljice iz otroštva in okolja v katerem je živala ;-), ampak ona je še vedno moja tamala. In tako bo ostalo do konca.