Kako naj ji rečem, da ne gre z mano?
No pa še nekaj se je zgodilo spontano. Pogovor je bil nekako tak:
Ej, če hočem letos še smučat moram koleno učvrstit. Odgovrim ji, da je to res pametno, ker to ja poznam, saj delam na tem vsak dan.
No pa nadaljuje. Bom začela v fitnes hodit. Spet jaz pametno ja, to je najbolje, samo ne une vodene vadbe, ker ne smeš nabijat koleno.
Nadaljuje. Ne, ne, samo veš bom šla na Brnčičevo, v Moj fit. No zdaj sem bila pa malo tiho.
In moj odgovor je bil. Ja razumem namig, ja grem tut jaz.
Seveda je bilo...pa ne nisem mislila tako.....ja ja saj vem, da ne, samo spontano načrtovanje je bilo ;-)
Le čemu živimo, če ne zato, da drug drugemu olajšamo življenje (George Eliot)
Tak da, evo gremo v fitnes.
