sobota, 15. december 2007

Kilavo dete

Tako nekako sem se včeraj počutila, pa ne samo jaz pomoje. Imeli smo pač sindikalno zabavo vseh, ki smo člani istega sindikata in samo mi smo bili brez šefa. Saj razumem, da se tut njemu ne da, pa da se počasi poslavlja, ampak vsaj zaradi drugih se naj potrudi in pride.
In kadar mi spet ni kaj všeč zaradi principov postanem malo, tisti ki me dobro poznajo, pravijo da dobim iskrice v očeh in rožičke na glavi ....in utrnila se mi je fantastična ideja. Sodelavec gre v penzijo in ker je fante celo življenje bolj kot ne je* v glavo, mi sedaj na prefinjen način to lahko vrnemo. Kako? S striptizeto! Pa naj vidi kako je to če se izživljaš nad drugimi;-)
A sem žleht? Ne ne samo malo pasja ;-)


Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno. (Carlos Castaneda)


V ponedeljek grem v akcijo, da prepričam pravega človeka, ki je malo višje, da ja, da se operem odgovornosti, ker tukaj hodim po zelo tankem ledu.
To, da so sodelavci za, sem se pozanimala že včeraj in to takrat ko so bili še trezni! Res je, da sem to naredila na prefinjen način v smislu, da bomo mi imeli nekaj od tega, da gre. Kaj, sredstva ne opravičujejo cilja a ne?