Noseča in dva psa imam!!!

Pa ne samo, da imam dve psici. Te dve psici sta veliki in vse gre lahko narobe. Da ne pozabim omeniti, da imam doma še mačka, ki je stalno notri.

O ja, kar čakala sem, da mi kdo kaj reče na to temo.

Je pa res, da sem takoj, ko sem zvedela, da v meni raste dete, začela uvajati spremembe.

Priznam, čustveno niso bile najlažje zame, saj sem v določenih stvareh uživala prav toliko ( ali pa še bolj), kot Abi.

Abi je pač psička, ki je vsako jutro, ko sva ji dovolila, priletela v spalnico in se cela vrgla name. Tako je ležala na meni in sva se crkljali par minut. Težko reci, komu je bilo to bolj všeč. Zase priznam, da sem se ob tem topila.

Ampak, vseeno. Varnost je varnost in to se mora končati. Takoj. Od danes zjutraj naprej.

Najpomembnejša je odločnost. Pri sebi je potrebno počistiti misi in čustva, ter doreci kaj je dobro za koga. Saj je ne bom vrgla ven iz spalnice. Tudi ne bom ji preprečila jutranjega crklanja. Samo varnega bom naredila za vse nas.

Vse skupaj se mora začeti že pri vstopu v spalnico. Nič več prerivanja katera bo prva na postelji. Jaz ali pa Tilen bova tista, ki bova rekla počasi in ju ustavila. Prve dva dni sva morala res oba sodelovati pri tem, saj je bilo potrebno korenito spremeniti prihod v spalnico. Najprej Bajka, ki se je ulegla pri nogah in ko se je ona namestila v svoj položaj, je lahko prišla še Abi. Počasi, ne sme skočiti ne na Bajko ne na mene.

Leže lahko ob stran, potem pa naj se žur začne. Dobro, da je crkljivka in da je rada na hrbtu, saj se dobesedno zvije ob mene.

In tako lahko obe uživava naprej, le da je vse skupaj varno za vse.

Jesen v Bajki

Letošnja jesen bo zopet pestra. Veliko kužkov in lastnikov bo dobivalo nova znanja in izkušnje.

Mladički stari do 4 mesece

Njim je namenjen tečaj, ki se v Bajki imenuje Igralne urice. Zakaj tako? Zato ker preko igre z drugimi psi naredimo odpoklic, kar je najpomembnejša vaja v življenju vašega psa.

Pes bo vaš spremljevalec in tako kot se vi radi družite, se družijo tudi psi. Vse kar si želimo je, da pride k nam, ko ga pokličemo in da se lepo igra s psi.

Poleg tega se bomo naučili še veliko ostalih vaj, ki jih kuža potrebuje v tako zgodnjem obdobju.

Veliko poudarka damo na socializaciji in pravilni vzgoji. Saj si nihče ne želi nevzgojenega psa, ki se podi in dere naokoli.

Hkrati pa bomo sproti reševali težave, ki jih imate doma in v okolici.

Tečaj poteka 2x tedensko, obsega 10 srečanj na poligonu in 4 skupne sprehode. Cena tečaja je 140 eur, plačate lahko na 2 obroka.

Septembrske Igralne urice bomo imeli ob sredah ob 18.15 in petkih ob 17.15.

Mladički nad 5 mesecev

Tako stari mladički že razvijejo prva nezaželena vedenja. Takoj jih začnemo odpravljati, saj ne želimo, da se  stopnjujejo.

Mala šola je namenjena pasjim pubertetnikom, da jih skupaj prepeljemo čez obdobje, ko nam začnejo "odgovarjati in kljubovati".

Naučimo jih pravilnega obnašanja z drugimi psi, naučimo jih lepega meščanskega vedenja. Vse to delamo tudi preko igre, saj je druženje z ostalimi psi ključnega pomena za pravilno socializacijo.

Tečaj obsega 20 srečanj, cena tečaja je 200 eur. Plačate lahko na 2 obroka.

Septembrska mala šola poteka v dveh terminih. En termin je ponedeljek ob 18.15 in četrtek ob 17.30., drugi termin pa četrtek 18.15 in sobota ob 10.00.

Nekaj mest je še prostih. Prijave in informacije na info@bajka.si

Jesen bo prinesla tudi nekaj novega za naše " seniorje" in tiste, ki so že končali tečaje.

Naše pse bomo zaposlili preko njegovega najpomembnejšega organa - noska.

Kmalu več o Bajkinih snifkotih.

Ko zaradi psa postaneš pozoren in se vprašaš: kaj če sem noseča

Nekje moram začeti in začne se z lulanjem :)
Končno sva ujela prave dneve ( hvala mobitelu za opomnike in alarme). Nekateri takoj vedo, da so zanosili. No, jaz sem kar lepo pozabila spet na vse skupaj, saj sem bila ravno v polnem zaključevanju pasje šole.
So me pa čedalje bolj boleli jajčniki in ker v tem času res nimam časa zbolet, sem se naročila do svoje G. Pregled je pokazal, da je vse ok in da ne vidi razloga za bolečino. Videla je, da sem imela ovulacijo. Ok, super, če je ovulacija, je to dobro, ker potem se lahko zanosi. In tako sem čisto pozabila na to, da bi bila lahko noseča - konec koncev sem bila na UZ in bi se to moralo videti.
Me je pa Abi začela še bolj pogosto spremljat predvsem zjutraj na wc. In to kar malo nasilno, saj me je prav odrinila, da je povohala v školjko predno sem potegnila vodo.
Ok, Abi je pač malo posebna in sem to dala v to kategorijo.
Spomnim se, da je bil torek in da sem imela masažo. Sredi masaže sem se začela prestavljati, ker nisem več mogla ležati na trebuhu, saj so me nenormalno bolele joške. In kar niso nehale. Pa naj še kdo reče, da je fino met velike. Ne ni!! Vedno se nekam zaletiš, in če te bolijo in so občutljive je to res obup.
Abi je postala še bolj " nasilna" in me je res prav preučevala in mi prav težila na wc-ju. Njeno resno gledanje v oči in potem vohanje mi je reklo: lulali bomo.

Pa ni bilo tako enostavno. Kar naenkrat so se pojavili mali strahovi. Kaj pa če sem noseča? A bom to zmogla? Kako bo s šolo? A bo vse v redu. V soboto sem bila že sama sebi prav pošteno tečna (no, nosečke smo baje lahko) in s Tilnom sva se prav pošteno skregala.
Zato sem se odločila. V nedeljo zjutraj lulam v kozarček.

Abi sem razložila, da grem danes sama na wc in da bom vse zvedela kmalu.
Test sem imela doma in res ne vem zakaj bi morala brati navodila. Glavno itak piše na ovitku. 5 sekund namakaj in potem čakaj.
In sem namočila. samo meni se je takoj pojavila modra črta in potem še ena. Kako? A se ne čaka???
Tilennnnnnnnnnnnnnnnnn, daj preberi navodila.
Pa sem jih spet slišala..ja, ne berem navodil. Če pač ne dela, jih grem pa brat. Ampak lulat v kozarček pa res znam brez navodil.
Pa je šel brat. In tam res piše, da moraš počakat. Hkrati pa tudi piše, da ni važno da je ravno plus, velja vsaka črtica v tistem okenčku.

Oba sva gledala v slikice na listu in primerjala črtice. A sva ali nisva? Kaj če nisva, ker je bila takoj črtica.
Sva bila vesela, ampak vseeno z zadržkom. Priznam - nisva še čisto dojela. Abi je sedela med nama kot razsodnik in pokazala sem ji palčko. Povohala jo je, se obrnila, in šla v kočo.
Na sprehodu je prišlo za nama, da je to to in da nama je res v prvo uspelo.

Doma sva - tako kot verjetno večina, le to proslavila na isti način, kot sva ga naredila.
Kmalu pa mrzli tuš. Grem na wc in na papirju čisto prava rdeča kri.
Veselje je šlo v pisane marjetice.
G dela jutri popoldne, odmislimo vse in počakajmo na njo.
Naslednji dan jo kličem.
"Živjo, Alenka pri telefonu. Imam dobro in slabo novico". ( moja G me je že navajena, da nisem čisto normalen pacient)
" Reci"
"Dobra je ta, da sem lulala v kozarček in je bila črtica". G vsa vesela, jaz pa.
" Samo je tut slaba stran tega"...
G z ne več veselim glasom "Kako slaba stran, a nisi rekla, da bo v prvo?"
"Ja, sem. Samo potem sva šla seksat in ko sem šla na wc je bilo krvavo".
Mojo G imam že od 18-tega leta in je še v življenju nisem slišala dvignit glasu.
Tokrat pa: " Takoj, ampak takoj, da mi prideš k meni!"
Prav milo sem jo prosila, če bi lahko čez  3 ure, ker imam zdele eno stranko. Uf...potem se je šele začela dret name.
Ok, sem odpovedala stranko in šla k njej. No, sva šla k njej.
Sploh ni spregovorila drugega kot - sleč se, da naredive UZ. Gromka tišina, Jaz na tisti znanstveni fantastiki od ekrana res nič ne vidim.
Kar naenkrat ji je oddahnila in je postala nazaj moja normalna G. Vsa raznežena in začne kazati en krogec in notri eno piko, ki se je nekaj premikala.
6 tednov star zarodek, ki je moje malo dete :)
Torej sem bila 2 tedna nazaj noseča, samo se na uz še ni videlo.
6 tednov!!!
Moje vprašanje seveda je bilo, zakaj sem krvavela.
Razen da imam tam nekaj, kar bi lahko bil hematom, ni imela odgovora.
Je imela pa navodila. Nič več seksa, nič rajcanja, nič. Tablete 3x na dan, pazit, da se ne naprezam in čez en teden kontrola.
Pridem ven in vidim Tilna, ki je čisto majhen od skrbi. Objamem ga in mu na uho šepnem fotr.
Kar rastel je.
No, tako se je začelo.....začelo se je 6 tednov prej s tem, kar potem nisva smela. Ampak uradno se je začelo pa tako :).

Noseča pri 40-tih

Ko je govora o otrocih, se vedno potegnem nazaj. Ker tako kot ne prenašam najbolje nevzgojenih cuckov, še težje prenesem nevzgojene otroke. In obojih je čedalje več.

Sva pa bila oba s Tilnom za, da bi ga imela.

Pri 40-tih se iti prvega otroka, ni ravno mačji kašelj. Sploh če si rečeš - če bo, ma da je po naravni poti in takoj. 

Sem proti umetni oploditvi. Moja G sicer pravi, da nimam prav. Ampak dejstvo je, da v narava ve in poskrbi za vse. Zato če se ne bo "prijelo" po naravni poti, pač naravi pravi, da ne. Ali nisva pripravljena ali pa kompatibilna. Čakati na to, da ugotoviva kaj od tega je, pa se ne grem.

In začel se je projekt otrok.

Kot odgovorna starejša oseba, sem šla najprej do svoje G, da mi naredi popoln in podroben "tehnični pregled", vključno z UZ dojk. Interpretacija rezultatov s strani G: začnita seksat!

Super, pa dajmo! :). Ker je sprejela mojo odločitev, da mora biti po naravni poti, sva naredile načrt. 3 mesece si damo časa, da zanosim, če ne, jem Klomifen. Ok, to je bilo edino kar sprejmem, da si pomagam s kemijo. Sem le 40 ;).

Pa je minil prvi in drugi mesec. Sva kar malo pozabila, da če hočeš otroka, je prvi pogoj, da ga delaš prave dni. V teh časih to sploh ni lahko, in mesec ali dva, gresta takoj mimo. Tvoja ovulacija pa tudi.

Loviti prave dni...še tretji mesec je šel mimo brez njih.

Če si vse zapisujem v koledar in me le ta opomni, je skrajni čas, da si dam v opomnik tudi to. A dilema...kako naj to označim? Ker če me bo opominjalo, bo postalo skoraj prisila.

Načrt  - kako se bo to grdo slišalo: "načrt seksa" narejen, projekt otrok začet in speljan do konca.

Vse se potem začne na novo in v bistvu  za nosečnost zveš, ko greš lulat.

Ko ti navadne cunje več niso prav in začneš hoditi v nosečniško trgovino, je čas, da tudi javno poveš.

Ja, 14 tednov že dete raste v meni in čedalje bolj se ga zavedam ter čakam, da ga spoznam.

Naši najmlajši

To poletje je spet poletje mladičkov.

En skupina počasi končuje svoje igralne urice.

Imamo že nove. Čisto majhne piške :)

ter bratec in sestrica

Miški mali, prav lepo jih je spremljati kako rastejo in kako se razvijajo.

Ko te napade toča

S fotografom smo imeli dobre namene.
Naredili bi par fotk z Abi in Bajko, potem pa šli na kraj poroke.
Pa se je vreme odločilo, da temu ne bo tako.
Na poti do poligona, smo samo obrnili, ker je začelo deževati. Pse sem odložila pri starših.
Niti dober kilometer nismo prišli, ko se je začelo.

Kar nekaj nas je bilo na koncu pod drevesi in upalo, da smo s tem zavarovali avto dovolj.

Na koncu je Anže dobil 20 sekundni tuš, ker je pobral ostanke neurja izpod brisalcev in smo šli raje na kavo.
Vseeno pa smo se potem odločili in šli pogledat na grad, le Abi in Bajka ostaneta za dan D.

Ko se lastniki smejijo, psi pa ležijo

Poletje je vedno čas, ko za vajo prostor izkoristimo toplo vreme. Tudi danes smo ga.
Vaja je bila za pse popolnoma nezanimiva, kar pa ne morem reci za njihove lastnike.

Da so imeli tudi psi kaj od šole, so se na začetku igrali.
Nismo jih pustili predolgo v igri, ker je bilo kljub pozni uri, še vedno vroče.

In potem se je začela zabava za lastnike.

Veliko zabave, ker smo bili prej tako pridni.

Zdej je pa že vse dogovorjeno in samo še čakamo

Organizacija je res ključna za vse. Organizacija poroke, še toliko bolj. Baje, da se to dela samo enkrat v življenju.

Ker se zarečenega kruha največ poje, ne bom rekla več nič, na to temo :).

Lahko pa končno rečem, da sedaj res samo še čakamo, da bo prišel dan D.

Prstani naročeni, obleke se šivajo, torta bo zakon - itak, da je slaščičarja na rit vrglo, ko sem mu rekla, da rabim zase.

Čevlji so kupljeni in ne, ne bom imela štiklov :).

Danes sem bila na testni frizuri in moja frizerka je res zakon. V bistvu sem si bila všeč, pa sploh še narejena ni bila.

Edino kar se še nisem zmenila je poročni šopek, to pa zato, ker so še dopusti. To je tudi ena stvar, ki me ne skrbi. Saj je cvetličarka moja prijateljica in jo tudi kot cvetličarko močno cenim.

Ja, ta važne stvari moraš imeti vedno od tistih, k jih poznaš in jim zaupaš.

Meni je uspelo. Hrano, torto, obleko, frizuro, make up in šopek, mi delajo ljudje, ki bolje od mene vedo, kaj bi rada.

In to je na koncu vse kar šteje.

Ja, sedaj pa res že komaj čakam, da pride dan D in da bom uradno postala gospa.

Ker po tem, me čakajo še večje spremembe, o njih pa kdaj drugič.