sreda, 30. september 2009

Prokleti motorji

Že od nekdaj jih ne maram, ker so mi že zgodaj začeli ubijat ljudi. In včeraj se je spet zgodilo isto. Bubica v glavi, ovira na cesti, lep ovink.......saj ni važno kaj, vedno je isto. Na koncu je človek mrtu.
Tolaži me le to, da je bil on res s srcem motorist in da je doživel na nek čuden način lepo smrt. Tam, kjer mu je bilo lepo in kjer je dobil krila. Tokrat se je dvignil nad nas.

R.I.P Nejc, naj ti bodo ovinki pisani na kožo na drugi strani mavrice in na tisti cesti ne vozijo kamioni.

Še večja ironija te smrti je, da je celo življenje vozil tako motor kot kamion. Na koncu so se za vedno združili. On, motor in kamion.

Na tem svetu si izživel svoje sanje.....sanjaj dalje in privošči si!
http://www.youtube.com/watch?v=-SBQRQlww_E

torek, 29. september 2009

Hladi se

Počasi se bom morala vmešat v spor med mojima psicama. Pa ne zato, ker bi bilo kaj narobe, ampak ker me ZEBE!
Danes ponoči sem se zbudila ker me je zeblo. Nikjer ni bilo nikogar. Obe sta spali pri Matjažu.
Me ne zanima, jaz hočem svojo pečko nazaj!
Mi tut na kraj pameti ne pade, da bi si zaradi tega omislila partnerja, ker ta me ne bo grel skoz. Dam jima čas še ta vikend, ko ne bosta imeli proste sobe, ker pride Matjaž domov. Potem pa....če ne bo šlo z lepa pa z grda. Prostor in mir. Mene pri dve psih ne bo zeblo!

ponedeljek, 28. september 2009

Če ne vidiš ne verjameš

Verjetno si kdo že misli, da si zmišljujem vse skupaj in da imam res bujno domišlijo. Samo ....ne vem al samo jaz hodim z odprtimi očmi po svetu. Danes naredim isti krog kot vsak dan po službi. Pridem do poligona in parkirana je opel corsa. Ker se Bajka goni jo dam na poleg, ker ne vem če je kdo s psom tam. In kaj vidim...starega človeka čez 50 s fotkičem v roki, na kolutih pa nekdo leži. Halo???? Seveda da grem tja in spustim psici, da gresta naprej. Potem sem pa skoraj da bruhala. Na kolutu ženska že vsa nagubana, že vsa prozorna....ok saj res da sem gledala zelo površno. Ampak ona se ni dala motit...pokrila si je delno mednožje in tisto kar je od jošk ostalo, moški je posparvil fotkič in zginu. Ženski povem naj se na brzino skoplje od tukaj in naj pospravi za seboj. In grem....ko pridem do konca travnika vidim, da je tip prišel nazaj in da sedi na nečem. PA jebemti da ne boste na mojem poligonu slikal amaterskih porno posnetkov, tistih ta najbolj nagnusnih...od starih zgubanih babic, ki so tik pred tem, da gredo iz tega sveta, teh pa ziher ne! Ne tega pa res ne bom dovolila. Se obrnem in grem nazaj. Ker sem vedela, da ne bo šlo najlažje, sem pred tem privezala psici. Baba spet naga leži tam...končno se je le dvignila in se začela oblačit, ko je videla da ne mislim zamenjat smer. Pridem tja jo vneto igoriram s pogledom in ju vprašam, kaj v mojem, da naj gresta od tu, jima ni bilo jasno. Ona pa meni, da saj nista trgala rož. Pa halo a naj naslednjič napišem Ne trgajte rož, ne skačite nagi naokol, sploh če ste starejši od 50 in prosim ne slikajte ovenelega mednožja na mojem poligonu???? Moškemu rečem, da naj se takoj speljeta od tu. On meni da ne sliši? Končno pogledam žensko, ki je bila hvala bogu že oblečena in jo vprašam, če ona sliši. Pritrdi. Super ji rečem naj mu pove, da naj se spokata od tu. Ata še kar nekaj benti in nočeta it. Jaz pa mirno a mu lahko še enkrat rečete, da morata it. No ata se kar upira in nekaj benti, pa da me bo poču.....se obrnem k mamci in ji rečem, da naj ga vpraša če mu grem lahko razbit avto, ker če je on lahko na mojem, mu jaz lahko razbijem avto. No seveda mu tega ni povedala, ampak ga je začela preganjat, da sta odpujsala domov. Da ju ni sram starca nemarna.
In kot da to ni bilo dovolj za danes, dobim popoldne klic za pasjo šolo. Vse razložim, da smo pač začeli in da smo že enkrat imeli na poligonu in enkrat šli v urbano okolje. Ona pa meni, če ji bom dala kaj popusta, ker je zamudila. Sem ji rekla da ne, ker ji bom morala vseeno vse razložit in jo naučit. Ona še kar svoje tumba in pokazatelj njenega odnosa do sveta in psa je bil stavek: če bi se zmenile za popust, bi se lažje odločila. Pa kaj odloči se kaj naj te ne naučim sedi al odpoklic. Pa ne moreš verjet, da so ljudje res tolk omejeni. Prosti trg je, pa se cenkaj drugje! Ma tudi če se odloči, da pride, ji bom mirno rekla, da lahko kar gre in to celo zastonj!

Ampak se je dan končal tako lepo. Psi so pač taki, da tudi če nočeš te spravijo v dobro voljo, sploh pa ko jim začne nagajat lulček.

nedelja, 27. september 2009

Smeh je pol zdravja

V tej večni bitki s časom tako radi pozabimo nase in na naše duševne potrebe, med katere pa definitivno paše tudi sprošena kava na kateri se lahko nasmeješ do solz.
Kdaj sem se nazadnje nasmejala do solz? A ni žalostno, da se človek tega, kar je tako lepo in sproščujoče za dušo, ne spomni? Kam nas pelje to naše stalno hitenje in lovlenje minut. V življenje brez smeha. O ne, to pa ne! Smeha pa ne dam!!!

Vzemi si čas za smeh, to je glasba duše (angleški rek)

sobota, 26. september 2009

Pasje zdravje ali kam je šla morala vzrediteljev

Ko imaš v skupini tri pes na bolniški se zamisliš. Ko sta dva od teh treh na bolniški zaradi okruškov v komolcu, se vprašaš, kam za vraga gre naša vzreja. Obe rodovniški, s seveda "normalno" ceno. Okruški so gensko pogojeni in v 99% promerih jih je imela tudi mama. Ampak, ker naša vzrejna pravila dovolijo vzrejat skoraj vse, nastradajo ljudje, ki si želijo kvalitetnega psa in kupijo psa z rodovnikom. Tretja nima prehodnega solznega kanala, tudi to je genetika, samo ker se nikjer ne vidi, da je bila mama operirana, je to prenesla na potomce.

Kriminal je, ker vsak v psih išče samo denar in jih briga za vse skupaj. Zanama me kaj bo z mladiči od ene psice, ki je tudi imela ravno s solznim kanalom težave. Verjetno bodo imel itežve tudi mladički. Ceno.....ne ne cene ne bomo spustil. Plačali operacijo....ne ne to tut ne bomo.
Dokler bodo vsi v leglu imeli isto ceno in dokler boš za prvo leglo nabil ceno bo tako. Ko pes ne bo več stvar se bo dalo odbiti odškodnino in ko se bo začelo to, bodo ljudje pazili kakšno ceno bodo postavljali za svoje pse.
Dokeler pa se javno ne govori o tem, kdo je imel operacije in kdo ima take mladičke in dokler vzrejna komisijo kljub temu da ve, daje vzrejna dovolenja bo tako, da bodo ljudje v prej kot enem letu dali še enkrat toliko za veta kot so dali za psa.

četrtek, 24. september 2009

Pasji hlapci

Ne pustimo, da smo hlapci svojim psom. Ne zagovarjate njihovih norčij, ki so škodljive. Predvsem pa....ne ignorirajte njihovih ugrizov.

Ko vas pes ugrizne reagirajte tako kot je on. V enem filmu je bilo..ugrizni ga v ušes...tega ne naredit...morate ga pa prizemljit nazaj, pa mi je čisto vseeno kako.

Ko bomo nehali biti žrtve in nehali zagovarjat pse, bomo vedeli kako reagirat

sreda, 23. september 2009

Zakoni

Vsaka država ima svoje zakone, ker na osnovi zakonov vse deluje. Pa pustimo državo, tudi narava ima svoje zakone preko katerih ne gre. Osnovi zakon je da živimo dokler ne umremo. Ok ta je jasen v nulo. Pač se rodiš in umreš. Kaj je vmes ni važno.
Imamo zakon o zaščiti živali. V tem zakonu je tudi notri o nevarnih psih. Imamo tudi 26.člen tega zakona, kjer je napisano, da mora pes v prevzgojo. Super. Končno nekaj.
No v celi Sloveniji imamo celi dve (2) osebi, ki lahko prevzgojita tega nevarnega psa. Če to ni absurd, da samo eno društvo ima znanje za prevzgojo.
Ampak si s tem znanjem ne more veliko pomagati, ker nimamo navodil kako izvajat zakon.
Pa to niti ni tako hudo. Huje je, da tudi tisti, ki naj bi bili tisti, ki pravno vse vedo, kličejo sedaj mene kako naj pse pošljejo na prevzgojo. Ga. tožilka se opravičujem, ampak ne vem. Je pa res še en absurd. V prevzgojo pride pes, ki je že drugič ugriznil. In še ena neumnost, če še ni star dve leti mu ni treba takoj v šolo. Pa halo a se gremo preventivo al kurativo pri nevarnih psih. Ko prvič ugrizne, ma da gre v šolo takoj, če ne gre plača lastnik tako kazen da res ni.

Kliče me vet. inšpektor iz čisto drugega konca Slovenije. Zanima ga koliko časa traja prevzgoja in koliko keša to pride. Pes je ugriznil že več kot dvakrat. Človek nima denarja za živet. Seveda....kako bo plačaš šolo, kako bo plačal vse, če nima za živet. Jebat ga, nisem kriva, če sva samo midva sposobna to v naši ljubi državi naredit.
Če bi bili kinologi v bližini njegovega kraja sposobni to naredit, bi se prijavili na razpis in temu človeku ne bi bilo potrebno plačati še potnih stroškov in mu ne bi bilo potrebno hoditi v Ljubljano. To pa mogoče bi zmogel.
Ker pa pri nas ni nikogar razen našega društva je pač tako, da bodo takšni psi morali na injekcijo.

Mi je po eni strani žal, po drugi pa.....javno vprašajte drage vaše kinologe, ki vas učijo in vam to računaljo zakaj se niso prijavili na razpis.


Jaz bom naredila vse kar je v moji moči. Začela bom sodelovati s tistimi, ki morajo omogočit z navodili izvajanje tega zakona. Konec koncev sem tudi dragim kinologom na voljo, če rabijo pomoč.

ponedeljek, 21. september 2009

Pasja vdanost

Nekajkrat ne leto debata nanese na pasjo ljubezen in primerjavo brezpogojne ljubezni. Danes sem si vzela čas in bom probala priti zadevi do dna. In sicer znanstveno - s pomočjo slovarja.
Ljubezen....no me je pogrelo že za začetek, da je definirana kot:
močno čustvo naklonjenosti do osebe drugega spola
Znanstveno gledano kot kaže ljubezen med dvema, ki sta istega spola ne obstaja ???? Ampak, da me ne zanese od bistva....ali pa tudi ne, bom danes o tem molčala.
Za danes je važen ta del:
2. s prilastkom močno čustvo
naklonjenosti do koga, združeno s
skrbjo za njegovo korist, dobro: čutiti
.......... ljubezen do živali

Vdanost:
pog., ekspr. lesti komu v zadnjico, nekam, vulg. v rit izkazovati komu pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost;

Znanstveni pristop me je minil, ker .....na žalost ni napisano črno belo, tko da bi vsak razumel. Grem v svoje filozofkse vode, tukaj upam ,da se bom najprej sama razumela in potem upam pa, da še kdo.

Pasja brezpogojna ljubezen. Sploh pa še boljša je ta, da so psi iz zavetišča doživljenjsko hvaležni zato, ker smo jih rešili. Pa kdo tukaj komu laže.

V psu vidimo tisto, kar si želimo od svojega partnerja. In konec koncev je po eni strani to normalno, saj je pes naš partner. Ampak....dajmo najprej pogledat realno na ta svet. Še sebe ne ljubimo brezpogojno, kako nas bo šele en drug. Pa naj bo to človek ali pa žival. Še sebi in svojim načelom nismo vedno vdani, kako naj nam bo šele kdo drug.
Verjela sem v večno ljubezen in pasjo vdanost. Ampak ne verjamem več. Na večno ljubezen sem pozabila, ko je šel moj z drugo, na pasjo vdanost, pa ko mi je pes prvič spizdil za srno.
Obstaja samo odnos, neka povezanost, ko vsak nekaj da in hkrati vsak nekaj zahteva.
Odnos:
1. kar obstaja med stvarema, stvarmi, ki imajo z določenega stališča kaj ki imajo z določenega stališča kaj skupnega
3. kar se izraža, kaže v ravnanju s kom, vedenju do koga:

Odnos med psom in človekom je zelo kompliciran. Skoraj tko kot med dvema človekoma. Sploh, ko govorimo o odnosu med samskim človekom in psom.
Prvi problem je, ker psa počlovečimo in ker v njem vidimo, človeške lastnosti. Vprašanje pa je, ali jim ne pripišemo teh lastnosti zato, ker jih mi rabimo in smo mi odvisni od njih. Vsi si želim ljubezni, vsi si želimo vdanosti, vsi si želimo veselja, vsi si želimo žalosti - no te si ravno ne, ampak včasih pa tudi,....
Ja, pes je vesel, saj maha z repom. A ni vsako mahanje z repom znak veselja.
Pes je žalosten, ampak ni vedno povešena ušeska in povešeni učki znak žalosti.
Pes nas ima rad. Seveda, da nas ima, saj ima korist od nas.
Pa dajmo razjasnit to pasjo vdanost in ljubezen, ki se konča v tistem momentu, ko psu pred nos nekdo pokaže lepo dišečo slastno hrenavko. Pes nas ima rad zato, ker ima od nas koristi in ko od nas več nima koristi, nas mirno zapusti in gre drugam.
Grozna sem a ne, ne verjamem v pasjo ljubezen. Seveda da verjamem, saj sem jo vsak dan deležna. Vsako jutri me preližeta dve. Pa ne zato ker me imata radi, ampak ker ju tišči lulat in me tako zbudita.
Vsako jutro mahata z repom in se lomita v hrbtu, seveda, ker grem po hrano in jima jo dam.
Vsakič cvilita in mahta z repom, pa skačeta po meni,....ko imam v roki povodec in ovratnice, ker to pomeni, da bosta šle ven.
Vsakič po pridem domov sta me veseli, ker.....potem gremo ven.

Je to ljubezen ali je to odnos?

Zakaj me psici ne zaspavata z ljubeznijo med dvanajsto in eno. Hodita mimo mene, kot da me ni. Zato, ker takrat ju fotr pelje ven, in moje vtikanje v njiju ju moti, ker jaz motim njun čas, ko gresta s fotrom ven.
Zakaj me Bajka zvečer, ko pridemo domov ne vidi, ne sliši, kaj a božala da bi jo....nima časa....gre s fotrom ven. Koga sedaj ljubi. Mene al fotra.....preprosto: mene zjutraj, ko pridem iz službe in proti večeru. Fotra pa ob dvanajstih in po dnevniku.
Je pa res, da če ji kaj ne morem očitati je pa to načelnosti. Ko ljubi, ljubi brezpogojno in neomajno. Ko je moja je moja, in fotra tut pogleda ne, ko je njegova, jaz zanjo ne obstajam.
Evo ja, lahko govorimo o brezpogojni ljubezni - ampak uni negativni. Ko te pes grdo povedano odjebe, te odjebe, takrat ne pomaga ne podkupovanje, ne dobrikanje, ne jok ne stok. Zanj ne obstajaš. Ker.....se ima drugje, z drugimi, bolje kot s teboj.
Zakaj teza, da te ima pes brezpogojno rad ne velja. Ker vsak dan sproti ugotavljamo, da to ni res. Če bi nas imel rad, nas ne bi vlekel. Če bi nas imel rad, bi se takoj odzval na naš klic. Če bi nas imel rad potem nam ne bi delal skrbi s tem, da je svinjarijo po tleh in potem burha in driska.
Če bi nas imel rad, potem nas ne bi gledal v oči in lulal na tepih. Če bi nas imel rad, ne bi letel k tistim, ki imajo žogico. Če bi nas imel rad......

Saj nas ima, dokler ima od nas korist. In nam je čisto hvaležen, dokler ima od nas korist.

Ne kompenzirajo s psom to, kar pogrešamo ali pa si želimo pri ljudeh. Res je, pes nam ne bo ušel, ker ga imamo na povodcu, pes nam bo zvest ker ga imamo pri sebi in ob sebi, pes bo z vami, ker mu ne pustite oditi. Samo.....ne zaradi tega psu dovoliti da vam serje po glavi in da si dovoli vse kar se mu zazdi. Kako dolgo bi v vašem življenju gledali človeka, ki vam lula in kaka kjer mu paše? Kako dolgo bi v svojem gledali človeka zaradi katerega bi hodili vsi plavi naokoli, ker bi vas butnil, ko mu kaj ni všeč? Kako dolgo bi gledali v svojem življenju človeka, ki bi vam v vašem domu, ki ga vzdržujete s svojim prigaranim denarjem, delal škodo in stalno nekaj razbijal?
Ne dolgo. Mogoče ne niti en dan.
Psu, pa je dovoljeno vse. Lahko lula in kaka, lahko vas grize, lahko vam dela škodo po stanovanju. Zakaj že? Zakaj ga zagovarjate? Kako dolgo bi to počeli človeku? Ne dolgo. Moramo res biti žrtve svojih psov zato, ker si kupujemo njihovo ljubezen? Enkrat vse mine in takrat je prepozno vse!


Pes nas bo spoštoval takrat, ko mu boste uvedli red in disciplino. Ko bo točno vedel kaj sme in kaj ne sme. Ko boste bili vodja in ne hlapec. Kako te lahko ceni tisti, ki te vsak dan spravlja v obup? Pes je naš sopotnik, tako kot smo mi njegov. Razlika je le v tem, da v tem odnosu vi postavljate pogoje in se jih striktno držite. Tako da odnos nikakor ne more biti isti kot odnos s človekom. Človeško pasji odnos je zakompliciran le do takrat, dokler mislimo, da je psu hudo ker ga omejimo in dokler je nam žal zato, ker ga moramo omejiti. Ne kompenzirajte svoje ljubezi zato, da boste od psa dobili naklonjenost, ker se vam bo vse skupaj sesulo in bo v vas samo še žalost in nemoč.


Nadzirate lahko le svoje vedenje in odzive na stvari, ki se vam zgodijo. Samega poteka dogodkov ne moremo nadzirati. Spoznajte razliko! (Brain L Weiss)

sobota, 19. september 2009

Nimam nič proti Srbom

Samo.......mater jim!!!!!!!
Pa ne samo njim. Prokleti sodniki, so mogl pomagat njim!


Sicer pa kaj bomo Slovenci proti Srbom in Hrvatu...

Ma...nekje jim pa moro pustit. Namučili smo pa jih.


bemu....zdaj me pa želodec boli.


Gremo jutri po kolajno!

petek, 18. september 2009

Košarka in pasjansa

Fotr gre v računalniški tečaj in začne v torek. Ker ne vem kakšno znanje imajo upokojenci, ga bom za vsak slučaj naučila uporabljati miško. In mislim, da je to najlažje, če se naučiva igrati karte. Jaz mu jih odprem, tako da tega ne zna, ostalo pa dela sam. In bil je čisto navdušen.

Aja, vse sem mu lepo pripravila. Bratov računalnik odnesla na pucanje in naložili so mi microsoftov office, kupila sem mu zvezek in različne kulije, da si bo lahko pisal. Danes sem prinesla domov računalink in je bil čisto navdušen nad tem, da se bova učila. Ker me čez dan ni doma, je bila opcija zvečer. Ampak zvečr je bila tekma.
On je lepo gledal na bratovem TV jaz pa v svoji sobi surfam po netu. Ko je bil prvi odmor, ga vprašam, če bova jutri začela. Ne, bova ob pavzi. No pa sva. Naši so zgubljali in čas je bil za pasjanso. Za eno igro sva porabila celo četrtino. Ampak nič ne rečem, v 10-tih minutah je osvojil miško. No potem je pa not padel in sva jo igrala do sedaj! Sem mu rekla, da imava dovolj za prvič, ker je že pozna ura. No, ga že zanima kako si bo on to naštimal, da bo igral.
Še mal, pa bo sranje, ga že kar vidim.....ko bodo imeli internet, bo slej kot prej odtipkal tudi sex.

Pol bo pa sranje.

Aja drug polčas sva začela gledat točno 13 sekund pred koncem.

četrtek, 17. september 2009

Samska po 30-tem

Berem 24ur.com in vidm naslov: Samska pri 30 - ponos ali sramota. Predno sem kliknila mi je pritisk narastel. Pa kaj a še vedno se gremo lov na čarovnice, če smo pač samske. Saj ne rečem, družba je še vedno čudna in še vedno misli, da pač smo ženske tiste, ki se moramo poročit, met otroke in bog ne daj bit uspešne. Če je moški samski ni nič hudega, pa ne najde prave, ali pa si gradi kariero. Bravo, pameten fant. Ko je pa ženska samska je pa najmanj jalova al pa je nekaj močno narobe z njo. JA je, ja. Mogoče pa le ni egositična in pač če ima neko kariero noče s tem obremenjevati nekoga drugega in od njega zahtevat večno odrekanje, saj ve, da če hoče izgraditi karero se ona ne more odrekat. Mogoče je pač ugotvila, da pač nismo več boge in nič ne moremo in pač ne rabimo moškega zato, da nam zamenja žarnico ali pa plin na štedilniku. Ok ja, obstajo še vedno take ja, ki imajo dve leve in ne znajo nič, ampak take roko na srce tudi nimajo kaj veliko od svojega življenja razen kup nepreskrbljenih otrok, deca, ki ga ni nikoli doma in je ponavadi še socialen problem, ki po TV vpije, kako ji država nič ne da in kako ji bodo vse vzeli....ja fino a ne. A delala bi mogoče? Ja, to pa ne more, ker ona ima pri 22 tri otroke, mož se je pa skurbal in je sedaj revca sama. Mogoče se bo v tem stavku spet videlo, da delam v moškem kolektivu, ampak.....kdo bo pa zdržal z žensko, ki ne zna nič, ki ji niti ni v interesu nič se naučit in ki cele dneve samo jamra kako je boga. Zvečer je pa preveč utrujena, da bi še svojo zakonsko obveznost naredila. Ma lepo al pa grdo, sama si je kriva, da je ostala sama s kupom otrok in da prosjači za miloščino. Prej bi mislila na vse skupaj in pa delat se naj spravi. Otroke naj ji vzamejo, ker jih itak ni sposobna preživet in naj jih dajo tistim, ki jih lahko preživijo, ki pa jih ne morejo imeti zaradi takih ali drugačnih težav. Ženska naj se pa spravi delat, pa magar na roke pobirat smeti po tleh. To zna vsak. Aja sklont se je treba. To se ji pa gospe ne da.
Je pa tudi ogromno takih, ki so samske zato, ker ....ne rabijo moškega, ker je njihovo življenje dovolj zapolnjeno in niso odvisne od odnosa. So samostojne, znajo same zamenjat plin in žarnico in konec koncev, ko se jih to ne da, imajo dovolj svojega denarja, da lahko to nekomu plačajo.
In zato ta ženska ni pravi nič jalova in prav nič ni narobe z njo. Le živi svoje življenje in se zaradi družbe ne vrže v vezo s človekom, ki jo omejuje v njenem razvoju in karieri zato, da bo družbi zadoščeno.
Če sebe analiziram. Toliko sem vložila v to kar sem in v to kar počnem, da si pač ne bom pustila, da mi gre vse delo mojega življenja v nič zaradi moškega. Če se pač spustiš v odnos je to prilagajanje in jaz se lahko prilagajam le v času ko imam čas to je pa....od 7-15 sem v službi. Od 18 naprej imam vsak dan šolo do teme, ok pustimo sedaj ko je dan kratek in bo čedalje krajši. Gremo na normalen dan, ko je tema ob 21. Torej imam šolo do takrat. Od 21 naprej imam čas za partnerja. Takrat.....takrat lahko pa samo še svojo zakonsko obveznost izpolnem, pa še to bolj kot ne tako, da nisem ravno aktivna, ker .....se mi lahko tudi bo še tako dobrem ljubimcu zgodi, da premlevam današnji ali jutrišnji dan ali pa čisto pošteno zaspim. Je to smise, odnosa? Ne ni, ker na začetku se bom seveda da prilagodila in spala po 4 ure in tudi ne med opravljanjem zakonskih obveznosti zaspala, ampak uživala. Samo tisti, ki dela je tudi utrujen in v nedogled to ne bi šlo. Se bom zaradi tega sredi tega kar sem začela graditi odrekla vsemu?
Ok sedaj, ko se krajša dan imam res več časa, samo....ta čas imam samo do februarja, torej realno gledano sem lahko v vezi med oktobrom in februarjem, ampak vikendi odpadejo, ker takrat imam šolo. Je to fer do človeka? Za začetek ni fer do mene, ker mi res potrebno čustveno pretresat moje življenje, ni pa niti pod razno fer do moškega, da ga oktobra zavrtim, februarja pa pošljem v pogubo. Tudi moški imajo čustva in so lahko veliko bolj prizadeti, kot pa me.
Torej....je sramota, da sem samska. Za mojo mamo je sramota, zato ker se ne more hvalit z vnuki in jih ne more v vozičku trajbat po ulici gor in dol. Zame pa....nikakor ne, ker moja sovrstnica se lahko pohvali s totalno histerijo v sebi ampak z dvema otrokoma, s seboj ni naredila nič le še bolj leze v obup, ker nima časa zase. Življenje ji je čista muka in ne pozna drugega kot jamranje kako je boga in nima nič od življenja.
Jaz pa sem lahko ponosna na toliko in toliko psov, na toliko in toliko ljudi, na toliko in toliko idej in predvsem na to, da mi je življenj izziv in da komaj čakam, da vidim kam me bo odneslo in kaj bom še naredila.

Moški.....so zelo fajn ljudje, samo tisti, ki bo moj bo moral imeti zelo podobne poglede na življenje in predvsem čas od oktobra do februarja, ker bova lahko vsakič na novo začela.......ma ne, take sem že imela, pa se ni obneslo.
Torej opcija je le tak, ki mi bo mojo idejo življenja pomagal speljati do konca in potem bova lahko skupaj tudi med februarjem in oktobrom. Takih pa ni na lagerju, ker sem zelo ozko specializirna. No ja je kar nekja kljukcev, samo .....nekoč sem že rekla, da imajo moški pri meni tri mesečni poskusni rok, če se po tem času čutijo ogrožene, ker pač nekaj vem in nimam dveh levih....je bolje za oba, da pač gre. Izkoriščat jih ne morem, nadomeščat njihove mamice tut ne, osebno gradim ljudi poklicno, torej.....
Življenje me je že nekaj naučilo in ena izmed vedenj je ta, da ima moški resnično rad žensko z bujnim oprsjem in polovičnimi možgani.
Včasih me prime, da bi bila dama, a to ne traja dolgo. Sem taka kot sem in če bi se lepo vedla, bi umrla od dolgega časa.

sreda, 16. september 2009

Dežak pada

Tokrat se vremenarji spet niso zmotili in skrbi me, da se ne bo ponovila zgodba pomladi, ko je tej skupini konstantno odpadalo zaradi dežja.
Smo pa dan zato izkoristili za posteljno terapijo.Imamo pa spet doma obdobje rangiranja. To naredita tako, da je zame smešno in če bi si kaj želela, bi si v teh obdobjih želela to, da bi znala brati njuno govorico. Nobemega renčanja, nobene grbe, nič opanega razen pogled- na zadnji sliki se vidi kak je. Bajka je že več kot 10 dni boga, saj ji Ajša ne pusti spati v moji postelji. Lahko je notri čez dan, ne sme biti pa zvečer. K meni lahko pride zjutraj, ko pojesta, takrat gre Ajša spati v Matjaževo posteljo. Ironija vsega je v tem, da Bajke 5 let nisem spravila iz svoje sobe, tudi poleti ne, ko je bilo pri meni obupno vroče, pri Matjažu pa hladno. Dobesedno je nisi mogel zadržati v njegovi sobi. Sedaj, ko jo je Ajša vrgla iz moje, je celo noč tam in je ne spravim k sebi. Dokler je Ajša zvečer še budna, je lahko pri meni, čeprav ni sproščena, ko se Ajša odloči, da gre spat, jo na meni neopazen način vrže iz postelje in Bajka gre.
Kako se to lepo zmenita, mi se pa nekaj zezamo in mučimo, pa nikoli nam niti dobro ne uspe.
Priznam pa, da se mi Bajka pri vse skupaj smili, saj ni lepo gledat tako ponižnega psa. Ampak....Ajša je šef in če 9 let ve kaj dela, ve tudi sedaj zakaj jo je vrgla z njene, v bistvu moje postelje.

torek, 15. september 2009

Hočemo preveč

Spremembe se nikoli ne spremenijo na hitro in velikopotezno. No ja, bodimo pošteni, to se ponavadi zgodi takrat, ko je sprememba negativna. Pa je vseeno ali govorimo o življenju, o odnosu ali pa o čemer koli. Prouši se res vse naenkrat in na veliko.
Ko pa spreminjaš stvari...takrat so pa male stvari tiste, ki naredijo veliko celoto. Problem je, ko se ti končno utrne ideja kaj bi in takrat bi vse naenkrat in velikopotezno. Ma ne gre, ker vse kar se zgodi tako, tudi hitro mine. Preveč je le preveč, tako kot je hitro, hitro prehitro. Predvsem pa....od sprememb te nikoli ne sme odvrniti neuspeh. Vsak neuspeh je le odskočna deska k uspehu. Če ne gre po levi, gre pa po desni, samo naprej je treba. Če se odločiš za spremembe, potem ne smeš biti več žrtev amapk si heroj. In heroji ne jokajo!




Tudi juhe ne jemo s šeflo, ampak z žlico. Iz najboljše je vedno v majhnih količinah. Desert jemo vedno z najmanjšo žlico in pri tem najbolj uživamo.
Zakaj se tega ne bi držali pri spremembah. Majhne stvari nas naredijo velike in v njih lahko uživamo.
V velikih stvareh in če jih je preveč niti uživati ne moremo zato se lahko kaj hitro podrejo.

Ko je čudovito, je čudovito. Pa tudi kadar ni najboljše, je še vedno zelo v redu.(Max Wall)

ponedeljek, 14. september 2009

joške

Zanalašč tak naslov, ker kljub temu, da sem med tistimi, ki imam velike, ne prenesem nemarnih žensk, ki ne poskrbijo za svoje joške.
Danes sem se tut jaz skoraj zaletela, ker sem bulila v joške. Še dobr, da smo to počeli vsi trije, in smo nekako istočasno reagirali, da se nismo na parkingu zaleteli.
Pač vsakodnevna kolonca na Šparov parking, voziš tistih 10, največ 15, ko vidiš ženko v beli bolj kot ne prozorni tuniki kako se sklanja v voziček in daje stvari v avto. Najprej ko zagledam žensko z velikimi dojkami pomislim na težo, ki jo nosimo, takoj za tem pa....jao bejba daj si kupi kvaliteten moderc, ker je življenje potem tako lažje. Ja, tut men se je že zgodilo, da mi je padla ven, jebat ga, težko je to zadržat, če ni dober tisti, ki drži;)
Ker je od daleč res zgledalo tako, kot da so ji padle ven, sem si mislila, pa daj obrni se v avto in jih popravi. Ampak bližje kot sem bila, bolj jasna je bila slika in bolj binglajoče je bilo vse skupaj.
Mami, daj prosim te ne hodi naokoli brez moderca!
Bemti je to grdo! Aja, še grše je pa nategovanje le teh v premajhen moderc....tetice....dajte pazit da se najljubša igrača ne zagnusi moškim.
Ma dajmo bit pošteni vsi pogledamo dobro lepo bejbo, ki je poleti brez, ampak teto, ki je malo v letih in ki ima velike, ki že po defoltu skačejo naokol.....o ne, viseče skakajoče joške....
brrrrrrrrrrrrr si kar predstavljam kako bi se policaj smejal, ko bi mu razlagala zakaj sem se zaletela komu v rit.
Vzrok nesreče....mater, da se vidi, da delam med moškimi....že cel dan mi gredo po glavi samo joške!
Pa policaj rdeč v glavo, ker zadržuje smeh.

nedelja, 13. september 2009

Brez pomislekov

Točno tako je pojedla Ajša jutranji obrok svoje hrane v novi posodi. Stara je še vedno tam kjer so posode čez dan. Ne morem je še dati v omaro, ker je to konec nekega obdobja. Tudi predno sem šla v šolo, je točno vedela, da rdeča posoda pomeni hrano. Kako ljudje kompliciramo preproste stvari.
Smo res taki sužnji preteklosti, da zaradi te zasužnjenosti ne vidimo sedanjosti, kaj šele prihodnostni. Smo sužnji preteklosti ali sužnji poznanih stvari.
Majhna sprememba, ki ne pomeni skoraj nič, je ne naredimo ker se oklepano preteklosti. Ta majhna sprememba izboljša kakovost našega življenja, ampak zarade naše navidezne varnosti ali pa ugodja je ne naredimo.
Nisem čisto prepričana, da je to ugodje res ugodje in če nam ta ugodje ne škoduje. Težko je priznam, samo vedno biti nekje v navidezno vatki pa tudi ni smisel življenja. Ker ta vatka se lahko hitro obrabi, če se preveč naslanjamo nanjo. Če ne razstemo in če ne delamo majhnih sprememb postanemo negotovi in iz tira nas lahko hitro vrže že najmanjša stvar. Ironija vsega pa je, da ko smo negotovi smo ranljivi, saj si ne zaupamo. Ko se nam to zgodi ni lepo in ne vem kaj je težje. Zavedati se, da ne razsteš, da si obstal, da se počutiš kot gnoj ali zavedanje, da te je strah sprememb in zato ne rasteš. Čisto vseeno je zakaj ne rasteš na koncu vedno ostane tisti kisli okus samozaničevanja, ki pa si ga ne bi smel dovoliti. Če se zavedaš zakaj ne rasteš je čas, da nekaj narediš zase. Ne za druge. Spreminjati se za druge je največja bedarija tega sveta, ker se bodo njihove želje in videnja tebe vedno višala in bodo vedno nerealna. Spremeniti se moramo zaradi sebe, ker če smo prišli od točke, ko smo se zavedali tega, je čas za korak naprej. Ni lahko in če veš, da ne zmoreš sam si poišči pomoč. Samo ponavadi je tako, da tisti, ki pravi da ne more, si le ne upa, ker je suženj preteklosti in ležernosti.

Če smo obrnjeni v pravo smer, je naša naloga, da korakomo naprej( Star budistični izrek)

sobota, 12. september 2009

Dan, ki ga nočem

Včeraj je zasapal en pes, ki je bil Pes z veliko začetnico. Tak, ki se zgodi enkrat v življenju. Sambo uživaj! Urša drži se!

Ob takšnih dneh se zavem, da tudi mene čaka dan, ko ne vem kaj bom, ko ne vem kako bo. Vem samo da bo hudo, ker če samo pomislim na ta dan, me stisne v grlu.
Že nekaj časa se odločam, da Ajši zamenjam posodo za hrano, ker ime to že svoje celo življenje in počasi se že pozna, da je 9 let v uporabi večkrat na dan. Nekako ne gre, ker se mi zdi, da ji ne smem spreminjat življenja. Danes predno sem tole začela pisat, sem zamenjala posodo. No ne še čisto, samo novo sem pomila in jo pripravila za jutri. Stare še ne morem vreči stran, ker je to tako, kot da bi vrgla del Ajše stran. Spomini me bodo tistega dne ubili, samo danes še vedno pravim, da jo bom spravila za spomin.

Na koncu, pa če se še tako pripravljaš na konec je vse kar ti ostane le spomini.

petek, 11. september 2009

Nočni mir

Ali sem že res stara, ali pa sem samo tako utrujena in hočem imeti zvečer, no ob enajstih ne morem reči več, da je večer mir.
Med vikendom nekakao požrem, da mi čez cesto nabija muzika, ampak v četrtek ponoči pa res ne. Še bolj me je vse skupaj pogrelo, ko sem zjutraj videla zastavice SD, kar pomeni, da so piknik imeli predstavniki oblasti. Saj je vseen na keri strai so, oni so mi in mi še bodo krojili moj življenje, ne bodo mi pa kratili spanca, ker so med drugim napisali tudi zakon o javnem redu in miru, v katerem pravijo, da mora biti ob 22 mir.
Pustimo tudi to, da so slovenski politiki žural na jugo glasbo, to je stvar razmisleka, kdo mi vodi državo.
Danes sem prijazno pisala pismo ljudem, ki oddajajo ta piknik plac. Upam, da so razumeli zadnji stavek, da ne vem kako dolgo bodo imeli goste, če se bodo pri njih vsakič oglasili policisti, ko bo ura čez 10.
No odgovorili so mi takoj:
Spoštovani

na začetku se vam iskreno opravičujem zaradi morebitnega hrupa.

Obiskovalce našega piknik prostora opozarjamo na jakost glasbe v nočnih urah, ter jim povemo da s preglasno glasbo lahko motijo okoliške prebivalce, čeprav se hiš vizualno ne vidi. Večina se upam tega drži, nekatere pa nekoliko zanese.

V izogib temu strankam predlagamo da na prostor ne prinašajo zelo zmogljivih zvočnikov, toda vsega žal ne moremo imeti pod nadzorom.

Hvala za dobronamerno opozorilo, saj je tudi v našem interesu da ne prihaja do nevšečnosti in slabe volje okoliških prebivalcev

Lep pozdrav Žur-žar

Ker se mi res ne da kregat sem jim prijazno odgovorila nazaj:

Pozdravljeni, hrup ni morebiten, ampak je stalen. Zato tudi ok med vikendom, ko se da spanje nadoknaditi. Med tednom pa po 23 uri niti pod razno ni opravičljiv.

Tudi sama se ukvarjam z dejavnostjo, ki lahko povzroča hrup, pa ravno zaradi tega ker se zavedam tega, stalno bedim nad tem, da je tišina.
Verjamem pa, da to pomeni stalno prisotnost nekoga od vas.

V izogib težavam vsaj med tednom to naredite.

Lp
Alenka


Danes je bila tišina že ob 21.00. Saj pretiravat pa ni treba! Komaj čakam, da bo zima, ker bo konec piknikov in tudi norci, ki so mi vozili po poligonu in mi naredili škodo bodo počasi ostali na toplem.

Svoboda je zelo lepa, če jo upoštevamo in če s svoj osvobodo ne kratimo svobode drugih.

četrtek, 10. september 2009

Promet

Ne vem al se samo meni zdi, al pa folk res ne ve zakaj so žmigovci. Saj sem se o tem že razburjala, samo da me pa že na vse zgodi en žmigovc zjebe pa res ne prenesem no. Ok saj jaz ga tut ne dam če sem sama na cesti, samo če mi pa kdo vozi za ritjo in za njim še ostali, ga dam pa že kar zgodaj, da ljudje dojamejo spremembo. Ampak ne, zjutraj res ni treba dati žmigovca, saj so bi prisotni v prometu 100% prisebni in pozorni na vse, predvsem pa predvidevajo kaj bo naredil oz. kam je namenjen. To, da smo vsi bremzali kot nori itak zanj ni pomembo, ker če ni dal žmigovca, tut to ni opazil, da smo za njim na tesno ustavljali. Ok vse lepo in prav če se mi ne bi zgodilo to, da smo malo naprej bremzali na vsakem križišču ker.....je imel avto, ki je bil prvi v vrsti prižgan žmigovc, da gre desno. No pa ni šel, čez celo zasavko smo čakal kaj bo, no na koncu je šel levo.
Med malico spet žmigovci...vozi se bus s prižganim...ok, je na telefonu se zgodi, da ne opaziš. Mamca pred mano pred krožnim prižge žmigovc - kar je pohvalno, ker ga večina ne in če sem poštena niti ne vem ali ga je pred krožnim treba. Ampak, mami je prižgala levi žmigov. Ji hupam, maham, tip za mano zapelje ob mene in ji hoče presekat pot, prepozno, mama po gasu in piči po bljižnici čez krožnega. Ne vem kako se je znašla na uni strani, ker ....mogoče je bila pa v angliji in še ni zamenjala strani.

Žmigovci so fini, so zelo koristni. Ja nisem nič posebnega, tut men je že gorel in to od krožnega do semaforja pri meni. Ker se pač ni ugasnil. Samo takrat sem bila še blond in so si vsi mislili to, kar sem si danes jaz....prokleta baba glupa, kdo ti je dal vozniško.
Evo vse se vrača vse se plača. To kar drugi tebi, ti drugim.

torek, 8. september 2009

Obiski




Vsaka čast Sari, da je poskrbela za miško in jo je dala v grmovje in pa seveda Bachotu, ki jo je tako ljubeče spremljal.
Sa vidi miški, da je še mlada in še ne loči dnevov. Igralne urice imam v nedeljo ;)
Naš pravljični poligon dobiva svojo končno podobo:)

nedelja, 6. september 2009

"Starejši ljudje"

Prvič imam skupino več ali manj starejših ljudi, torej starejši od 35, razen dva mlajša , sta pa dve tudi veliko starejši. In priznam, da mi je všeč. Čisto drugače je gledati ljudi, kako delajo s psi, ki niso njihovi otroci, ker pravi otroci sedijo zraven in spremljajo vse skupaj. Prav fino je gledat kako se starejši gospe trudita biti fil. Ena malo bolj gobčna, druga bolj zaprta a predana.
Nič veličastnega se ne ustvari v hipu, tudi grozda ali fige ne. Če mi rečeš, da si želiš figo, ti odgovorim, da je za to potreben čas. Figa najprej vzcveti, potem rodi sadež, ki dozori ( Epiktet)

Sedaj sejemo figo, ki bo zraspa in dozorela. Čaka nas še ogromno dela, ampak ne dvomim v to, da jim ne bo uspelo.

sobota, 5. september 2009

Sem našla še eno luknjo

Upam, da nisem naredila prevelike škode, ker sem 14 dn izavračala ljudi, da imam več prostora. Danes sem zjutraj odprla mail in spet prošnja za šolo. Vzela sem spet list papira in svinčnik...pa sem risala pa brisala, pa črte delala pa krivulje ....pa sem našla še en termin in razpisala nove igralne urice v roku 14 dni.
Sedaj pa samo zboleti ne smem.

Danes sem imela ta velike in všeč mi je ker je ta tečaj res sproščem. Po tečaju so me nekateri počakali in smo zdivjali še moji dve. No Ajša je na hitro povedala kdo je, Bajka si je pa razegnila noge. Saj si jih je Ajša tut malo. Sedaj pa spi.

petek, 4. september 2009

Prosti petek

In to ne zato, ker je bil dež, ampak ker čisto zares za petek nisem imela nobene skupine. No, ampak ker brez poligona ne morem, sem bila na poligonu. Čas je bil že za malo osvežiteve. Pa ne z dežjem, ki nas je trikrat napral.
Kolut je bil že čisto gnil in začel je že razpadat. Zato je dobil svojega naslednika. No kar dva.Že prej sem hotela imeti kolute pobarvane na rdečo mušnico...sedaj imam barvo, samo še vreme rabim in bo.
Letošnje leto ni leto rožic, saj je bila suša čisto prehuda in nisem imela niti ene!!!! sončnice. Bomo pa jeseni probali imeti mačehe...pod pogojem, da mi jih spet ne ukradejo.Ajškin repek je že skoraj ok, danes ji ga bom pustila odvitega čez noč, da vidim kaj bo.
Aja pa vrtnice imam....pa napise tudi da naj mi ne kradejo rož.Sreča ni zunaj, ampak v nas; zato ni odvisna od tega, kaj imamo, ampak od tega, kaj smo. (Henry van Dyke)

čas za iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii









http://picasaweb.google.si/bajka04/PrviDrustveniMladicki# za več iiiiiiiiiiiiiiiiiii-jev

sreda, 2. september 2009

Primerjava cen

Če ne paziš te oskubijo kot pri norcih. Spet sem rabila flajštre in ker imam sanolabor na poti v strcuno sem se ustavila tam. Vodoodporne 9x10. Nekaj mi je dalo in sem vprašala koliko je en. 1.17€! Hmm tole je pa malo veliko. Nekako sem imela v spominu nižjo ceno. Ker nisem vedela ali bom imela čas za lekarno sem jih kupila le 5. Naključje je naneslol, da sem šla popoldne v Črnuče in sem mimogrede zavila še v lekarno. Cena: 0.47€ To je cena, ki sem jo imela v glavi,

Nasvet dveva: strvari, ki se tičejo zdravja, kupuj v lekarni, ker je najceneje. Tudi coban povoji so cenjši v lekarni. Lekarna ruls!

torek, 1. september 2009

Premalo dni

V dveh dneh sem zavrnila 8 ljudi za šolo. Če bi imel teden še dva dni bi bilo lepo, samo ne vem za koliko dolgo. Nimam več prostora in ljudje so šele začeli klicati. Kam naj jih dam?
Dnevi so čedalje krajši, luči nimam in tudi nekako ne vidim opcije v tem, da bi jih imela. Najprej vprašanje kam naj jih dam potem kako naj z agregatom....ne morem ga gor pa dol vlačit in to vsak dan not pa ven pa not in ven....ne ne...ne gre.
Torej čez en mesec bom imela lahko maksimalno eno skupino na dan. Štiri skupine imajo šolo 2x na teden, že tukaj je drek, ker 2x4 je 8. Teden ima pa samo 7 dni.
Torej mi bo kmalu zagustilo že s temi. Ponedeljek in četrtek sta kritična ker imam dve skupini. Ena opcija je, da bom dve skupini združila ker je v eni premalo ljudi. S tem bi rešila veliko ker 2x3 je 6, to se pa da preživet. Ker potem imam pa lepo kar mirno vse pod kontrolo, ker imam točno toliko skupin, da imam šolo vsak dan od ponedeljka do nedelje.
Ustanoviti novo skupino....razen igralnih uric, ki so le enkrat na teden....časovno nemogoča zadeva, ker morajo biti drugi tečaji dvakrat na teden.

Kakor koli obrneš ima teden le sedem dni in če je to še jesen, so dnevi kratki šole ne morem imet.

Priznam, tega sem se bala, kaj ko bo povpraševanje večje od ponudbe. Kakšen glas se širi o meni, če jih preusmerjam drugam. Upam da dober, ker jim pomagam z informacijami kje jim je najbližje. Moje kapacitete so res polne, moj limit je dosežen. Možnosti sta seveda dve. Pustuti, da je to limit ali pa iti v projekt osvetljave. Ta zaenkrat še ni mogoč, ker veliko je stvari, ki se morajo glede poligona doreči predno bodo tam luči.