nedelja, 29. november 2009

Delovni vikend, ki ga ni bilo






Vikende imam nabite do konca, ker nimam več čez teden skupin. Poleg tega je pa še glavnina individualcev čez vikend. Šolo bom počasi končala, ker se začenjajo prednovoletna rajanja in takrat jih preveč manjka. Ampak če nam bo vreme naklonjeno, bomo pa vseeno še dvakrat mel.

Ob dneh kot je današanji, ko se vreme ne mora odločili ali bo dež ali sonce, mi je fascinanrno opazovati moje tri, kako spijo in jih briga za vse. Dokler se ne premaknem jaz. Takrat so takoj budni.
Bajka ima pa nov plašček, ker ....ga mora met!

petek, 27. november 2009

Igrati se z ognjem

V življenju rabiš adrenalin. V življenju potrebuješ potrditev. V življenju potrebuješ vedeti, da si.
Ko imaš preveč časa, opaziš stvari, ki jih drugače ne. Opaziš, da si konec koncev ujet v rutino in da se ti prav nič pametnega ne dogaja.
Namesto, da bi uživali v času, ki ga je končno dovolj za vse, začnemo nergat. Pa to, pa ono, pa iskati neke razloge, pa kriviti nekoga drugega.
Če ne najdemo odgovorov pri sebi, potem ne iščimo naprej. Ker drugi ziher niso krivi. Nihče ne more biti kriv namesto tebe. Sam delaš, sam si postaviš meje, sam si postaviš priotitete, sam se konec koncev zaviješ v vatko. In ta vatka je tista, ki te vrže v rutino.

Potem pa pride nekaj, ko se ti zgodi vse drugače. Ko niti ne poznaš ljudi, ki te povzdigujejo, ki to nafilajo ego, ki ti dajo vedeti, da si.

Lahko se igraš z ognjem. Lahko se opečeš, lahko se imaš pa samo fino.

Kdo premaga druge, je močan. Kdor premaga sebe, je mogočen. Kdor je zadovoljen, je bogat.

Če je igra z ognjem tisto, kar potrebujemo v tem momentu, se dajmo igrat.

sreda, 25. november 2009

Prosti dnevi




Ker smo v recesiji imamo skrajšan delovni čas. Seveda imamo zato tudi nižjo plačo. Ampak, biti 2 dni doma je čisto ok.
Danes je spet dan, ko sem doma. Če dobro premislim, sem jih skoraj vedno izkoristila za biti prost. Razen prejšnji mesec sem jih izoristila namesto bolniške. No, saj bi jih ta mesec tudi, pa mi je lepo kar bolniško napisala, saj me ima moja dohtarca že dovolj. Pravi, da je bolniška za to, da se pozdravim, dopust pa za to, da se spočijem. In čisto prav ima. Zakaj že bi dajala svoj dopust za bolniške?

Danes sva šle z Bajko na obisk in sprehod. Kosilo je bilo čisto nenapovedno. Vse skupaj je bilo odlično. Le ob 12-tih čez preširca je bil mali šok za Bajko. Ampak je bila fantastična.
Sedaj pa spijo vsi trije, naporen dan je za njimi.

četrtek, 19. november 2009

Ponosna na to, da sem Slovenka

Ma si mora fuzbal zaslužit dva vpisa, ker si fantje zaslužijo. Ker so ponosni, da so igrali za Slovenijo. In zato, ker je bil danes velik sprejem na Prešercu. In stric Janković, predvidevam, da si to ti organiziral. Fantje so ponosni na Slovenijo, a bend na začetku šiba jugo glasbo. Nič nima proti njej, ampak na sprejemu Slovenske reprezentance pa nima kaj za izkat.

http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60370303&section_id=1&article_id=3190973

So fantje pokazali kaj si želijo.

sreda, 18. november 2009

Jeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee zmagal smo!!!!!!!



Kolk je bila pa huda tekma. Skor mi je herc raznesel. Da o dihanju ne govorim. Ko si bolan, ne smeš gledat tekme. AMPAK..................................ZMAGAL SMO!!!!!!!



Premišljujem, da smo jih uničl s tem, da imamo tko majhen stadion...enostavno niso imel prostorske predstave kdaj obrnt.
Pa naj še kdo reče, da ni včasih imet luštno majhnega ;)

ponedeljek, 16. november 2009

Obeti niso slabi

Kot vse kaže, bo res počasi ok. Danes sem se zbudila in prva stvar, ki je bila....čez obe nosnici diham. Kakšno veselje, da lahko diham. Prav vse je drugače, ko lahko dihaš tako, kot ti je narava dala. Ampak...veselje me je hitro minilo, bilo je le začasno. Še vedno ni ok. Ampak imam nov razpršilec za nos in je bolje, veliko bolje! Samo utrujena sem pa še vedno. Baje je povezano s tem, da ne diham.

sobota, 14. november 2009

Time to say goodbye





Vse ima svojo uro, vsako veselje ima svoj čas pod nebom. (Pridigar 3,1)

Nekje sem nekoč prebrala, da si vsak sam izbere kraj kjer bo umru. Sicer ne na zavedni ravni, izbere pa si ga. Zanj, sem prepričana, da si ga je izbral tudi na zavadni. Edino kar si ni izbral, je bil čas.

Ne hodi po uhojeni poti. Raje pojdi tam, ker ni poti, in pusti sled (neznan avtor).

Tomaž, pustil si sledi, sedaj pa uživaj tam, kjer si bil srečen, kjer si bil Ti.

sreda, 11. november 2009

Jesenska pravljica

Obrnk oblečena in obuta sem morala za pol ure ven. Nos je samo izmenično zamašen in teh pol ure je zdravljenju čisto pomagalo. Če ne bi šla ven bi zamudila lepih pol ur v svojem življenju.









Trenutek je večnost, večnost je zdaj.....