Vse to v enem dnevu. Namesto da bi šla končno spat, sem spet čisto budna.
Zamenjan bioritem sploh ni več lušten, ker saj spim nekaj, samo nikoli ne v kosu več kot 3 ure na noč. Res je da potem grem še zjutraj spat nazaj, pa popoldne kake polurce odremam, samo to ni to. Spat bi bilo zelo pametno it, ker tole ni več ok. Toliko tega je, kar bi počela in kar moram naredit, če delam eno, mi zmanjka čas za drugo, če delam drugo ne naredim prvega. Kaj je pomembno in kaj ne...oboje je. Samo...dan ima samo 24 ur in v tem času moram vse to naredit.
Sobote so vedno pestre in današnja ni bila nič drugačna.
Ker je za jutri napovedan dež sem za danes naročila tudi jutrišnje skupine. Ja, jutri bom frej in najprej kar bo, se bom naspala za cel teden nazaj.
Igralne urice sem kar združila, saj so novembrski ujeli oktobrske. Ja, ob nedeljah je bilo slabše vreme kot ob sobotah.
Že lani sem na koncu združevala skupine in v tem vidim res čedalje bolj pozitivno stvar. Psi se navadijo en na drugega in med prišleki se obnašajo drugače. Tako rešimo dve muhi na en mah - psi delajo tudi med prišleki, skupina pa dobi realno potrditev/ primerjavo kako dobri so.
In ne vem kaj naj rečem, ampak če rečem, da so odlični s tem spet posredno hvalim sebe. Ampak, tko je. Ne morem reci da niso, če so.
Nažalost se sonce ni prebilo čez oblake, ker drugače bi bil prav kičast dan.
Danes nismo bili celo uro, ker so dolgodlaki imeli že kepe na dlaki, kratkodlake je pa že pošteno zeblo. Kot se seveda spodobi, smo šolo zaključili na kavi.
Domov sem se šla dooblečt in spet nazaj na delo. Malošolci. Skupina, ki je začela z malo šolo. Vedno je skupina na začetku zadržana v smislu, da se psi ne znajo igrati in se potem tudi nočejo igrati tako kot bi se lahko. A danes so se končno sporstili in se res igrali.
No naša jazbečarjla je imela malo problemov s snegom, amapak se ni dala :)
Valčka pa skoraj vidli nismo ;)
Predvsem sem pa res vesela, ker nam gredo odpoklici odlično.
Skupini se je pridružil tudi kuža, ki je v uradnem programu prevzgoje. Ta kuža je čista žrtev tega zakona, ker ni prav nič nevaren ne ljudem ne psom razen v domačem okolju. Danes je pri meni naredil še zadnji test, pri svoj lastnici pa to, da si je dvignila samozavest in mi bo še bolj verjela, da bo vse ok. Vedno mi je tako lepo gledat človeka, ki ga vidiš kako se " taja" in kako je čedalje bolj sprošen. Najbolj pristne odosne zgradim ravno pri prvezgoji, ker tukaj res nimamo ničesar za skrivat oz. se za čim skriti. Spet me čaka ena lepa prevzgoja s katero bom polešala življenje psu in tudi lastnici. Danes ga je kuža meni, ker ko je bil nesiguren zaradi toliko psov, se je malo stistnil k meni. Prav prišel me je vprašat, če sem ziher, da je tko ok. Ko mi začejo zaupat psi, je pa sploh občutek, ki ga ne morem opisat.
Včasih se vprašam kaj mi pomeni več, to, da mi začne zaupat tuj pes, ali to, da se mi človek vidno sprošča in začne uživat v tem kar dela. Oboje mi seveda pomeni veliko, predvsem potrditev mojega - uf ja, bom kar napisala - poslanstva.
Sploh pri prevzgojah je občutek pri obeh tako lep. Pes pride z nekim zadrškom, tudi jaz prvi dan ne grem kar v psa in mu kar ne pustim vsega..potem pa, ko me pes spusti k sebi in ko mi začne zaupat, se pa stke taka nevidva vez med nama, ki se kaže v tem, da pes išče potrditev pri meni in ne lastniku.
Bajčka in Slesh sta kot dva stara zakonca..
Bajki raste dlaka :)
Sobote so res lepe, ker sem cel dan med psi. Je pa res, da je v zimskih dneh mraz tisti, ki dela malo težav. Ne dokler sem zunaj, to ni noben problem, ampak kakšno uro po tem, ko sem že doma. Takrat se telo odtaja, mene začne pa zebsti. In rabim kar nekaj časa, včasih tudi uro ali več, da se nazaj ogrejem. Danes nisem imela časa, da bi šla pod kovter ali v banjo in me zebe še sedaj, kljub temu da sem oblečena skoraj tako, kot da bi šla ven.
Danes sem bila še toliko bolj natempirana, ker sem imela svoj prvi pravi online test zvečer.
Pričakovala sem, da si profesor ne bo dovolil tega, da bi bilo prelahko. Ni bilo, lahko rečem, da je bilo kar težko in da ti tut dober plonkič ne bi mogel odnesti riti, če nisi nič znal.
Moram priznati, da nisem ravno ponosna na svoje znanje, ker sem že na začetku povedala, da imam pač dve stvari, ki sta pomembni in vedno je služba na prvem mestu, kar pa pomeni, da pride faks na vrsto ponoči. Ogromno sem odnesla od tega predmeta, znanje, ki ga pokažem na testu je pa bolj tako tako, ker če česa nimam časa, je to učenje na pamet definicij in načel. Pa modelov tut ne. Če jih znam uporabit v praksih, kar jih definitivno znam, sem zmagala. Ok, rabim pozitivno to je res, in to bom dobila.
Ampak poslušni pa so:))
