Rutina

Rutina je po eni strani čisto fina, po drugi strani pa zelo nevarna.
No ja seveda, da vsi živimo v enem rutiniranem svetu, saj če gledam svoje življenje mislim da smo vsi nekako na istem.
No današnji dan ni bil ravno najboljši zame. Vsaj dopoldne ne, ker ne vem zakaj ampak, ko sem zjutraj prišla s kopalnice mi je bilo važno le to, da si obujem čevlje..... v pižami sem že prišla v službo, v copatih pa res še nikoli.
No, spomnim se tudi tega, da sem si govorila da moram dati majico gor, ker ta pulover katerega sem imela v mislih me pika. Pa spomnim se tudi tega, da sem vzela šal.
Pridem v službo, naredim nadomestnemu ps ps, kar pomeni, da se mu kuha kava in da je najin čas. Me gleda in vpraša: ti zakaj imaš pa ti šal, če imaš izrez gol????
Začnem razmišljat, ok, mu obnovim zgodbo jutra. Važni so bili čevlji in ti so na meni, to da sem se oblačila preko njih ni važno, samo da imam čevlje. No in ker sem imela gol vrat, sem vzela šal, saj stvari so počasi dobile smisel, dokler me ni streznilo njegovo vprašanje a spodnje hlače imam.
A ni grozno, da ni minilo niti eno uro od tega ko sem se oblačla, pa zaradi rutine oblačenja ne znam odgovorit na to vprašanje. Diskretno grem z roko v hlače in ja imam jih. No iz tega vidika je rutina dobra, ker vse narediš ne da bi se tega zavedal.
In celo dopoldne sem se držala rutine. Kava, pa še ena kava, pa knjiženje, pa malo forumov in mailov, par telefonov, nekaj računov in gremo v špar.
Kot kaže nas je danes bilo več, ki smo se šli rutino, saj se je fant ki je delil dvigalo z njim kar nekaj časa odločal ali greva v prtljičje ali v 2 štuk. Prav smešno je bilo, ko se mu je roka sprehajala od 0 do 2, no na kancu sva šla v prtljičje. Mogoče celo dobro, da sva šla, ker sem se skoraj enemu šoferju na prehodu čez cesto naslonila na haubo, tudi on se je šel rutino, ampak je bil trenutek streznitve - po kaj že grem v trgovino. Aja maček rabi hrano.

Bodite vedno nasmejani in dobre volje! (RONALD SCHLESINGER)

Mogoče pa zato nihče ni opazil, da danes ni bil moj dan.