Srečno 2008

Želim vam:

• da se nikoli ne bi spraševali kam vam je zbežal teden
• da bi vsak dan imeli pol ure zase in za tisto kar vam je všeč
• da bi se prej kot zvečer spomnili, da morate jest
• da bi lahko vsak dan popili kozarček piva, vina ali borovničk
• da bi se vsak dan iz srca vsaj 5 minut smejali
• da bi se vsak dan lahko naspali
• da bi vas psi ubogali, pa ne preveč
• da ne bi imeli okoli sebe tečnih ljudi
• da bi se vsi sestanki hitro in uspešno rešil
• da bi....
• da bi...
• da bi....
• ma kaj naj bo pametna

želim vam, da pač preživite tut ta let!

Siva kučma, bela brada,
topel kožuh, zvrhan koš.
Joj, že prišel je med nas
stari, dobri dedek Mraz.

• Pa želim vam, da bi to leto odkrili nazaj otroka v sebi in se spomnili občutkov in iskric v očeh, ko smo ga čakali in si tole cmokali.

Čredni nagon

6 bab v našem zimskem vrtu je v sorodu. In samo pol ure sem sedela tam z njim, torej bilo nas je 7. Sploh mi ni potrebno več preučevati črednega nagona, ker sem ga spoznala v nulo. Pa matr, da imate moški prav, ko pravite, da smo ženske navadne kure!

Ne vem sicer kako se te babe kaj zmenijo, ker so po moje tudi ne slišijo, govorijo ena čez drugo, ko pride tema na otroke se združijo v atomsko bombo ki se gobasto širi do tega da jima ena lepo pove, da je videla že 5 kontinentov, bila tam pa tam, je sicer res da nima otrok, ampak konec koncev jih sedaj tudi one več nimajo in se ukvarjajo s tem zakaj nimajo vnukov.
Ni bilo hujšega kot ko jim povem, da mladi res nismo na svetu zato, da jim bomo na stara leta rojevali otroke, da bodo imele možnost interakcije z isto raso - beri babic.
Kolk so te ljudje smešni, saj lahko naredijo dve družbi. Ena, katerim je skupno vnuki in druga katerim je skupno kdaj bodo vnuki.

Na koncu sem se vključila v čredo in kar naenkrat se je mnenje o meni spremenilo. Celo fejst sem. Neee prosim ne, samo naj mi one ne rečejo da sem fejst! Ker potem sem take kot one.

V glavnem ja, moški imate prav, ženske so kot ene navadne kure!

Ampak ok, moram biti na naši strani zato....
Najbolj neumna ženska lahko vodi inteligentnega moškega: ravnati z bedakom pa zna le silno spretna ženska. (Rudyard Kipling)

Predpraznični dnevi

Obilica hrana in pijače te spodbudi, da ješ naslednji dan kaj na žlico. Res je, da se mi že par dni po glavi mota ričet in danes je bil. Hvala Boštjanu, da me je bo enajstih nenačrtovano zbudil, ker drugače bi imela kosilo za večerjo. Tako pa je tri urce minilo in kosilo je bilo odlično.

Konec koncev bomo nemara spoznali, da je hrana v pločevinkah bolj smrtonosno orožje kot strojnica. (George Orwel)

Ričet iz piksne definitivno ni isto kot tisti, ki ga kuhaš doma in prej še ješpren in fižol namakaš skor cel dan.

Čokolada

Priznam, sem čokoholik in to tak, da lahko cel teden ne jem nobene hrane in živim samo od čokolad.
In to spet počnem in to se bo končalo, ker nikamor več ne pelje. Ok pustimo to, da se redim, problem je v tem da me stalno boli želodec in samo čakam, da me začne pečt še zgaga. Ok to oblažim s tem, da pojem vsak dan skledo solate.
Komaj čakam, da bo konec praznikov, ker itak da mi vsi prinesejo čokoade - le kaj drugega naj mi?
In še nekaj je 2.1.2008 pojem vse čokolade kar jih imam in potem ne bom en mesec pojedla niti ene čokolade!
Razen...
Tole je pa edina stvar kateri se ne morem upret. Vsa sreča, da jo dobim samo kadar gre brat v Bruselj (in to ni več kot 3x na mesec). In pa še nekaj. 3 so v škatlici in ne morem vseh na enkrat pojest!

Redno uživanje črne čokolade pomaga pri kronični utrujenosti, je dokazala študija, ki so jo opravili ameriški znanstveniki. Dovolj je že nekaj tablic čokolade z najmanj 70 odstotno vsebnostjo kakava na dan. - no to je razlog, ne pa da je čokolada nadomestilo za seks!

Mesar

Nepričakovano je vedno najslajše.

Danes sem ga srečala po treh letih, popolnoma nepričakovano in zaradi spleta okoliščin.
Pač sem čuden potrošnik in kljub temu, da delam v BTC-ju do danes še nisem bila v Tuš-u. Saj tudi danes nisem imela namen it tja, samo me je množica obnorelih potrošnokov prislila, da sem samo odvila prvi možni odcep ven iz kolone in to je bil Tuš-ov parking. Ker je bil plac na parkingu sem šla še po malco. In med ogledom strcune sem prišla tudi do mesarja.
Tako kot vedno s polno glavo misli kaj naj jem ali naj sploh jem, pa a bi kupila meso za Bajko, slišim nekoga pet pesnico Kaj ti je deklica, da si tak žalostna. Poznan glas, dvignem pogled in vidim enega strička ki poje pesmico in se smeji.
Tak nasmeh presenečenja in veselja mi že dolgo ni nihče pričaral. Ta striček, nimam pojma kako mu je ime je bil mesar v bivših Živilih blizu mene. In ko je bil Ajša breja sem začela tam kupovati meso. Enkrat me je vprašal če smo velika družina, ker je tako sklepal glede na to, da sem kupovala po pol kile mesa na dan. Pa sem mu povedla, da je to za psičko, ki je breja. Postala sva ta bolj prijatelja, ker ima tudi on psico in vedno sem dobila ta bolj meso po ceni najslabšega.
Vsak dan je vprašal če je že, kako je bil vesel, ko sem mu povedala da so. Saj upam, da ni nikoli imel problemov zaradi kao ostankov kot mi je računal, dalal mi je pa plučno pečenko.
Pa kako je za mladičke prvič mlel meso, pa čez 14 dni kostke rezal in sekal....res je bil s srcem tam.
Predno sem mu povedala kaj bi, sem mu povedala kako so pojedli in kakšen drekec so imeli.
In potem so Živila zaprli in zgubila se je sled za njim. Za mojim prijaznim mesarjem, ki mi je vedno dal ta bol meso. Pa vedno me je učil kaj je za juho in kaj za golaž, pa zakaj naj si to zapomnim če on ve.
In večkrat sem se spomnila nanj in evo....danes se me je razveselil kot jaz njega. In po novem letu greva na kofe.

Štefanovo

Zakaj sem si to zapomnila, nimam pojma. Verjetno zato, ker je to praznik konj in tisto česar se bojim pač spoštujem. No tko je no, saj se jih ne bojim tako da bi bila sedaj panična ampak do njih čutim strahospoštovanje. Jaz ne grem do njih in upam da oni ne pridejo do mene. So mi pa to ene res lepe živali.
In smo ga preživeli, lepo, na sprehodu z ljudmi s katerimi se imam lepo.

Zdi se mi, da bi nekaj ukradel, če bi dan preživel v brezdelju. (Louis PASTEUR)

To sem tudi jaz včasih mislila, sedaj si pa privoščim to in se imam brez kančka slabe vesti fajn.

Božič

Praznik, ki ga preživiš s svojo družino in prijatelji. Sem ga preživela z družino ob kosilu in v družbi prijateljev čez dan. Popoldne v družbi stare prijateljice in skoraj vse je bilo tako kot včasih. No le orehova potica je bila koksova (ne morem reči da je odlična ker mi bo njena mama zamerila in ne bom dobila tisti kos orehove, ki ga na leto pojem).
Čas pred tem sem si delila s prijateljico na kavi in prav razveselila me je kelnarca tam ker si je zapomnila kako dolgo naju ni bilo tam.
Praznično kosilo je bilo po godu mame, saj je dobila pohan telečji zrezek. Prav nič ne pogrešam pohanja čeprav si ga res privoščim le parkrat na let.
Lepši del dneva priznam je bil dopoldanski sprehod. Božiček mi je uresničil del želja, vem porepozno sem ti pisala za kaj več, in mi med drugim podaril tudi malo zametkov snega, ravno dovolj da je bilo lepo.
Bajka je imela družbo jaz pa tut in če sem poštena se ne bi nič branila takih druženj in bi tole ponovila takoj.

Se pa že cel dan ukvarjam s slabo vestjo in sem jezna sama nase. Včeraj sem nekoga z enim svojim stavkom prizadela. Pa sploh ni bil mišljen tako kot je izvenel. Če mene boli reakcija ki je bila pri človeku nenadzorovana ko sem to izjavila, si ne želim predstavljat kako je zabolelo. Glede na reakcijo je moralo močno. Takoj ko sem povedala do konca, sem vedela da ni bilo lepo, hotela popravit pa ni šlo. Mogoče zato ker me je zabolela reakcija. Pa sploh ni važno, mori me danes že cel dan to, da sem se želela pogovorit o tem, reci oprosti žal mi je. Zakaj ni šlo pa je bilo časa in priložnosti dovolj? Mogoče zato, ker potem priznam kako visoko vrednost ima kdo.

Srce ima svoje razloge, ki jih razum ne razume. To odkrivamo v tisoč rečeh. (Blaise PASCAL)

Razmišlanja

Ja, en simpatičen smrkuc mi da mislit vsakič ko ga vidim. In to naredi še na en tak način, k mu niti nočem niti nimam potrebe po tem, da mu kontriram.

"Vsakdo je vsak dan petnajst minut pravi bedak. Pomembno je, da te meje ne presežete." (Elbert Hubbart)

Dobr je samo to, da ni to vsak dan!
Zadnje dni mi pride na usta tako velikokrat komad tako je dobro biti glup....
Občasno me res zanima kako živijo tisti, ki se jim jebe za svet, ki egoistično strmijo k svojim ciljem, ki jih boli k**** za druge.
K se naredijo bukove bl k bukev sred gozda. Sicer, priznam, da še nisem čisto ugotovila al se morajo res delat bukove al pa taki res so.

Danes je težko bit budala! Konkurenca je velika, pa se dokazovat se moras večkrat na dan!


Matr sem budala, danes je ja božičen večer jaz pa o budalah in kretenih govorim.
n
Srečen Božič pa kar koli že to pomen. Saj sem že enkrat povedala, da ne maram praznikov a ne.

Je pa neki res, ob Božiču in Novem letu lahko vidiš lastno ceno. Kot kaže sem draga, ker že drugič praznim sms box v mobitelu. In kar nekaj čestitk je kot kaže osebnih, ker ne pišeš ravno vsem ostan to kar si in ne prilagajaj se drugim. Preveč osebnih stvari je med tekstom, torej....ljudje saj je ok, bom to kar sem ker druzga ne znam bit!
Pa še nekaj. Hvala vsem, ki mi želite da srečam princa na črnem konju ki ga baje čakam. Veste, en manjši problem je - bojim se konjev tako da to ne bo to. Če pa govorimo o koničih pod haubo....ene 130 bi jih bilo čisto dovolj ker kar je več je smrtno nevarno, ker bi prišlo do tekmovanja ti pokažen, da zmore več. Pa še nekaj je....verjamem v to, da če ti je in ko ti je namenjeno te najde tako ali drugače.

Pismo božičku

Eko sem ga pozabila napisat....to je to preporsto.
Mogoče pa še ni vse izgubljeno

Dragi božiček!

Vem, da sem pozna ampak če me imaš res rad in če ustrežeš vsem pridnim otrokom potem se vseeno spomni name. Saj moje želje so čisto skromne.
Torej, želim si eno hiško nekje na obrobju Ljubljane, kjer bi bilo nekaj ravnice in ne ravno preblizu veliko sosedov. Želim si, da bi bil pred hiško ko pridem tja parkiran moj nov avto, saj veš da rabljenim ravno ne zaupam, in sicer kakšen jeep al pa lep črn enosprostrc. Če bi bil tudi bazen bi bilo že skoraj kičasto, tako da to bova naredila drug let. V hiški bi bila pa Ajša pa Bajka pa muc, ok da ne bi bile v večini ženske, bi bil lahko tudi kakšen fant, da nam ne bi bilo dolgčas. No pa v hiški bi moral biti prostor še za kakšnega psa. No psi bi imeli itak prostor, samo tisti ki ne bi bili moji oz. najini bi imeli prostor drugje.

Ker vem da sem ti tole malo prepozno napisala in bo težka si želim le, da bi bil jutri sneg;-)

Tvoja Alenka

Priznati sebi svojo vrednost

To je vedno najtežje. No komot si priznam, slabe stvari, brez problema ker sem tukaj fer do sebe. Ne morem pa si priznati dobre stvari in to je tisto, kar me zadnje dni mori. Če si priznam svojo vrednost, ki mi jo priznavajo drugi bo skrajni čas, da stopim iz množice in da se neham skrivat za drugimi.
To je podobno kot takrat, ko sem imela res probleme s slabo vestjo, ko sem nehala kadit. Zakaj sem se jaz nelagodno počutila ob kadilcih mi ni bilo jasno. Predvsem sem imela slabo vest ker sem naredila ta korak in bila v očeh kadilcev nekaj več. Pa kaj, saj sem! Po 18-tih letih sem brez problemov nehala. In nehala sem točno tako kot sem si zamislila. In ja ker nočem biti nekaj več se vedno skrivam za množico, a dejstno je da to množico vlečem naprej.

Spoznanje: "Vsako naše spoznanje se začne z našimi občutki" (Leonardo Da Vinci)

Občutki me redko varajo in zadnje čase spet hočem ugajat drugim, da bom lahko zadovoljila tisto lastno željo po nečem, ampak hkrati pa nikjer ne bo videno, da sem to v bistvu naredila jaz.
Mogoče je bil prvi menjnik ta, da sem padla na izpitu, svoji intuiciji v takih momentih vedno zaupam, ker vem, da me vodi prav. Po drugi strani pa zakaj moram sebe dajti v nič zato? Namesto da povem sorry ne bom delala namesto tebe, raje s tem, da sebe "ponižam"kot rečem ne?
Ja, tudi deloma čeprav mi gre že veliko bolje s tem. Sem se že naučila reci tudi Ne, brez kančka slabe vesti.
Še vedno me pač zanese, ne naredi drugemu tistega kar si ne želiš da bi drugi storili tebi in pač koga s tem, da mu ne povem kar mu gre nočem užaliti ali prizadeti. Zato pač pustim kakšnega kdaj tudi nastopat pred drugimi samo.....saj tudi množica kmalu oceni sogovornike in jim da vrednost, ki jim pripada. Tebi pa tudi ob tem zraste, to je res.
Tudi barva mojih las je del tega. Res je sicer, da se da s to barvo lepo živet, samo a moram res delat norca iz sebe zato, da pridem do besede? Pa saj me ne pustijo do besede zato ker sem blond ampak ker jim kaj pametnega povem.

Čas bo počasi, da neham bit blondina in da se neham skrivat za množico.
Čas, da se bo točno vedelo, da to je tako zaradi mene, da to ni naredil kdo drug, ampak jaz. Ok v drek bomo še vedno spustili kakšnega drugega, po smetanco bom šla pa kar sama.

Moje živali so razvajene

No pa ljudje tudi. Vse skupaj se je začelo že včeraj zvečer, ko sem šla pogledat moje fante v službo kako se imajo na žurki. Načeloma se teh žurk izogibam ker ob obilici alkohola le ni biti fino edina ženska. No je pa res, da se vedno pokažem tam in takrat se pustim razvajat. Malo pikada, da preveriš psihofizične sposobnosti in tistim, ki nimajo več kordinacije resno zatežiš da naj malo nehajo pit, pa določene nafutraš, je pa res, da je tam en, ki vedno mene nafutra. Kako naj rečem ne, če mi nareže na koščke, me posadi v naročje in me pita. Eh kako malo rabijo moški da so veseli. Men pa tut občasno paše, če sem poštena.
No nadaljevalo se je ponoči, ko je Bajčki začela bruhat. Ok pobrišeš in je, samo ne Bajči je čisto preveč potem občutljiva in seveda razvajena ker....ja kaj no, ker mi je tako všeč. Kadar bruha se vleže v žličko ob mene in jo moram božat po trebuhu, če je ne, ne spi. Torej če je dete bolano je bolje da spi ona kot jaz. Pa tako smo imeli do šestih. Adijo spanje o katerem sem sanjala cel teden.
Kot vsako leto po žurki sem tudi letos šla pogledat kako gre starim partizanom, ki so roko na srce vzdržljivi veliko bolj kot mi mladi. Jih ni malo k vstrajajo do jutra in gredo direkt na šiht. Ko sem to nazadnje naredila sem skor umrla tisti dan. Ampak je lepo jih časit kavo, pa se malo pogovort se o vseh stvareh, me je že kar mala tredicija da se zjutraj dobimo.
Bajči je bolš, no jaz bi bila tut, če bi mi kdo takrat ko me želodec zvije kuhal kamilce, pa jogurt prinesel, pa kuhal kosil. No je pa res, da sem po dolgem času tut jaz jedla spet kosilo. Se vidi, da imave isti okus.
Hmm še enga bi razvajala, psa sem že skor prepirčala, da mu drugega ne ostane kot da se prepusti.
Biti moraš srečen, da lahko nekoga osrečiš:
treba je nekoga osrečiti, da bi ostal srečen. (Maeterlinck)

Franček

Je moj sodelovc, ki ima danes poslovilno žurko, ker gre v penzion.
Franček.....kaj lahko povem o njem? To, da se mi je zaradi njega zagnusil pečen piščanc. Res se mi je, ker sva 4 leta delila pisarno in ta človk je direkt za mojo mamo....skoraj vsak drug dan je jedel piščančka. Je pa res,da kadar je jedel klobaso mi je dal vedno glavco (konec klobase) za pojest in tako dobro se mu je zdelo, ker sem mu jedla z roke.
Drugač pa...njegov em, em, rečimo naprimer....s tem začne vse. Kar koli razlaga naj bo kaj pomembnega al pa vic se začne s tem. No je pa res, da ko prideš do njega in kaj rabiš je vedno odgovor noben problem in res zrihta vse. Samo tako, kakršen si ti do njega tak je on do tebe in midva res nisva imela nobenih težav. Drugi pa....nimajo ga radi in prejšnji vikend je padla ideja da za adijo dobil plesalko na poslovilca. Vse je bilo dogovorjeno, pa smo je odpovedal, ker se del ljudi ni strinjal. Kretni, njemu zadrega nam pa veselje. Tut noben ne misli!
Njemu zadrega....ja, celo življenje je bil švaler, zapeljivc še iz stare dunajske šole. Tako počasi in lepo ti je pihal na dušo da so pomoje bejbe kar padale nanj. E, samo nekaj mu zamerim. Če že imaš ljubico, daj pazi da nima zelo podobnega glasu kot žena, ker enkrat sem močno zajebala po telefonu, ko sem ženi rekla,da je na poti k njej, v bistvu je šel pa k ljubici (saj mislila sem da je ona in ne žena). No tudi to zadrego sva rešila tako, da sva ženo naučila povedat kdo je in nikoli več ni bilo problema.
Dokler imamo spomine - obstaja preteklost.
Dokler imamo upanje - nas čaka prihodnost.
Dokler imamo prijatelje - je lepa sedanjost!

Poslovna darila

Spet je še tehle 10 dni do konca leta, ko so samo poslovna darila v igri. In letos imajo vsi dobre ideje. Nosijo nam hrano. Včeraj smo imeli sadni dan. Danes pa se je začelo že ob desetih. Prvi narezek, pa potem še en, pa ....ko že skoraj nismo mogli več hodit pride še sodelovc, ki je dobil sina in prinese še en narezek in piškotke.
V bistvu bi pa le en koledar kjer so trije meseci gor in pa enega namiznega za mojega prijatelja, nič drugega ne rabim.
Pa pride potem še ena stranka in mu je bilo nerodno, ker je zame pozabil....haha če moškemu stopiš na slabo vest ....jutri dobim vse, ne samo koledarja še šalčko, pa majčko, da o kolenadrju ne govorim.....vse bo. Samo neki prosim, ne več hrane nosit! Saj me je nekaj skup, samo res ne pojem velik.

Maili

Dobr, da so zastonj!
Jaz res ne razumem ljudi, ki vedo, da nimam časa, in da ko imam čas sem malo preveč zmatrana, da bi sedela za računalnikom in gledala mail-e. Ja, jih pogledam seveda, z veseljem, saj zato so.
Ampak vse se konča, ko odpreš mail in je v inboxu 13 mailov od iste osebe, pa še v spamu 3-je. Pa nič od tega ni namenjeno direktno samo meni, v nobenem ni vprašanja kako sem, ali pa vsaj vljudnostni lepo se imej. Evo sem si vzela čas....eno uro, da mi je vse dol pobral in da sem pogledala. Pa vsi vi, ki mi pošiljate te maile res mislite da jih potem gledam z veseljem? A se lahko zmenimo tako, da vsak dan pošljete največ 2 taka neosebna. Aja pa še nekaj, proti ženskam nimam res nič osebnega, amapak a lahko nista oba z nagimi deklinami ;-) ali pa filmčki s seksom?

Ja ja, vem kaj mi manjka in kaj je tisto kjer sem sporostila energijo, ko jo je bilo preveč. Ajšika in trening obrambe - in na koncu si tako zmatran a hkrati umirjen in srečen.

Prijatelj je tisti. ki nam pusti svobodo. (DEBBIE ALICEN)

Cvetje v jeseni

Dober zaključek dneva je bil. Že cel mesec bežim pred seboj in svetom, si pojem Preprosto hči s planin, da najdem motiv. Ko pridem v gozd se počutim domače in sporščeno, ker tam se nobenmu ne mudi.

Včeraj bi dobila odgovor v katero smer se bo obrnilo moje živeljenje, pa ga nisem, ker smo skenslal sestanek. Dobro, bomo se uskladil ni vrag, če ne letos pa drug let. To ni je vedno všeč ob koncu leta, ........ne sekiri se, bomo drug let zrihtal.

V bistvu ok, ker sem s tem dobila še malo več časa, da opazujem potencialne partnerje.

Na kavo pa vseeno grem, kar je bilo v tistem momentu še najlepša novica, ker imam moralnega mačka do obeh, tako psa kot lastnika, a jebat ga, kdor dela greši.

Dati na tehtnico ali prej še kaj naredim ali grem spat. Ma ne, bomo najdl energijo. Banja, polna vode ti jo vedno da. Oči, mami ja vem neverjetno veliko vode porabimo, samo brez tega ne morem. Ko ugasnem, grem za 15 minut v vodo in lahko spet živim. Se vidi, da sem ribica in rabim vodo. Ko jo bom rabila zato, da lahko zaspim se bom začela spraševati o bistvu življenja.

Pridem na kavo in človek je še bolj zjeban kot jaz. Super ta je že na tem, da rabi vodo zato, da zaspi.

Neca Falk

Vsi ljudje hitijo,

pa nekje živijo

z obrazi obrnjenimi v tla

nihče nikogar ne pozna.

Alo res bi šla živet nekam v hrib, pa magar kosit nazaj na roke travo. Samo tam se jim ni bilo potrebno ulešt v banjo, ki ni šlo več, so padli dol kjer so takrat bili, potegnili posušeno travnato bilko in jo dali v usta ter zaspali ali pa se igrali al bo kura al peteln prišel iz njenega perja. Res bi bila rada hči planin, ne pa tega betona in večnga norenja.

Pravzaprav pomeni živeti urediti si življenje tako, da smo kar najbolj zadovoljni. In še to ni tako lahko. (Francoise SAGAN)

Festina lente

Hitro je hitro prehitro in to se je zgodilo danes zjutraj. Ni lepo začeti dan, ko gledaš zgoren tovornjak in avto pod njim v katerem je umru človek.

Hitimo počasi!

Vse na enkrat

Stojim v vrsti pred blagajno in pišem sms, ko začutim, da mi nekdo res stoji zelo za hrbtom in tega ne maram. Pošljem sms in začnem zaznavat en poznan vonj. Ravno se hočem obrnit, da preverim če je to res, me primejo ene velike roke za rame in na vratu začutim poljub. Se obrnem in ja....bil je on. Skoraj pet let sva bila skupaj in tega vonja ne pozabiš nikoli. Sploh če te na začetku privlači na koncu ti gre pa tako na jetra. In tudi danes mi gre! V trenutnku sem se spomnila še tega, da me je zaradi 40-tih cm razlike vedno bolel vrat in pogovarjala sva se samo par minut, pa me spet. Itak, da imam zafrknjeno službo in grem komaj na malico, pokliči in greva kdaj zvečer na kavo (vem da ne bo, ker ima ljubosumno bejbo ;-))
Pridem v dvigalo zrem v tla in premišljujem če bi morala iz vljudnosti le it na kavo z njim, ko en reče o buhtelj.....buhtelj....fak saj to je bilo namenjeno meni, ker ta glas tudi poznam.
Pa kaj je danes dan bivših???? Spet ista zgodba, jeba od službe veš so se stvari spremenile, samo še delam, tut na malco grem komaj, daj poklič za kavo. No tu dobim vabilo naj kar k njemu pridem......ja sem že tam!
Pridem v slubžo, premišljujem po katerem kanalu bom srečala še tretjega, ko mi zazvoni telefon......ta ni bivši, ker sva ga samo neuradno srala v mladih letih in potem postala prijatelja.

Življenje - to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. (Pjotr A. PAVLENKO)

In tako je tudi z bivšimi. Zaradi njih si boljši, ker si ob njih spoznal določene stvari, si se spremenil, si v vsakem koncu dobil začetek nečesa novega.
Bivši so luštni, samo ne vsi na en dan, v isti uri in skoraj na istem mestu.

Padec

Pa smo ga pridelali tudi mi, padec na izpitu. A zakaj, ker ČE NE VADIŠ JE LOGIČNO DA PADEŠ! Torej vsaka stvar potrebuje svoj čas za vajo.

Tale padec mi je zelo všeč, no razen 21€, ki sem jih pušnila.
A zakaj mi je bil všeč, ker pomeni dost stvari. Prva je ta, da moram poslušat sebe in ne delat nekaj zato, da ustrežem drugim. Nikoli mi ni bilo všeč, da pes hodi kot robotek zraven tebe in dela kot stroj. Meni je pes partner s svojo osebnostjo in svojimi čustvi, na katere se oziram in ki me vodijo.
Spremnijam ga le toliko, pa še to ne spreminjam ampak le dam v okvire, ki jih potrebujem za normalno sobivanje z njim.
Pa ne pomeni, da sedaj opravičujem svoj padec ker sem že takoj napisala zakaj sva padli. Ker nisem vadila.
Mi je pa mejnik, ker je dokončno danes odločeno, da ne grem delat licence, ker ne bom ugajala drugim. Zato da učim to je ne rabim. Zato, da bom enemu za suport.....mi ni treba it.
Ne bom delala nekaj, česar nočem. Že lani sem požrla cmkok v grlu in jim povedala tisto kar želijo slišat in ne tisto kar počnem in zaradi česar imam rezultate. Ko sem jim povedala to, sem bila negativno ocenjena. Samo čudno mi je, da potem moji tečajniki in konec koncev tudi moji psi naredijo izpite. No ja, sem požrla svoje delo in principe in sem jim povedala to kar nikoli ne počnem in (matr sem počela ja danes in prejšnji teden sem to počela) ne verjamem v to, kar sem jim govorila. Ampak licenco pa imam.
Ni mi treba še enrkat čez to, da bom morala požreti svoje dosežke pred veljaki in svoj način dela, ki sem ga izpopolnila preko dela in ne preko nazivov in avtoritete.
Pa konec koncev zakaj bi morala spet biti stroj 2 meseca in ne imeti niti minute časa, ker bi iz predavanj zamujala na poligon. Ne, ne ni mi treba.

In tega danes ne bi bilo potrebno doživet, ker sem ravno zvečer predno sem zaspala slišala tole pesmico nekoga pet:

Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
vdrugi roki zlati smeh.

Kdor vesele pesmi poje
gre po svetu lahkih nog,
če mu kdo nastavi zanko,
ga užene v kozji rog.

Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
vdrugi roki zlati smeh.


Bistri potok, hitri veter,
bele zvezde vrh gora,
gredo z mano tja do konca
tega širnega sveta.

Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
vdrugi roki zlati smeh.

Ulegla sem se zraven Bajke in ji pela pesem na uho, ko je bilo konec, sem ji rekla. Bajč uživi jutri, ker jaz bom, pa če si naredivo celo bruko, nama bo luštno. In nama je tut blo. Pa še kakšnemu samo ne z istim predznakom kot nama. Pa naj uživajo pri tem, ko šibajo mesiči Alenka je padala.

Ampak tale padec je tako lep, ker se je po njem tako lepo pobrat in it v pravo smer.

Kilavo dete

Tako nekako sem se včeraj počutila, pa ne samo jaz pomoje. Imeli smo pač sindikalno zabavo vseh, ki smo člani istega sindikata in samo mi smo bili brez šefa. Saj razumem, da se tut njemu ne da, pa da se počasi poslavlja, ampak vsaj zaradi drugih se naj potrudi in pride.
In kadar mi spet ni kaj všeč zaradi principov postanem malo, tisti ki me dobro poznajo, pravijo da dobim iskrice v očeh in rožičke na glavi ....in utrnila se mi je fantastična ideja. Sodelavec gre v penzijo in ker je fante celo življenje bolj kot ne je* v glavo, mi sedaj na prefinjen način to lahko vrnemo. Kako? S striptizeto! Pa naj vidi kako je to če se izživljaš nad drugimi;-)
A sem žleht? Ne ne samo malo pasja ;-)


Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno. (Carlos Castaneda)


V ponedeljek grem v akcijo, da prepričam pravega človeka, ki je malo višje, da ja, da se operem odgovornosti, ker tukaj hodim po zelo tankem ledu.
To, da so sodelavci za, sem se pozanimala že včeraj in to takrat ko so bili še trezni! Res je, da sem to naredila na prefinjen način v smislu, da bomo mi imeli nekaj od tega, da gre. Kaj, sredstva ne opravičujejo cilja a ne?

Individualist?

Če si individualist si neke vrste tudi egoist, če si egosit si sebičen, da si lahko sebičen, moraš biti tudi hinavski.
Zakaj sem individualist? Ker nisem egoist, sebičnež in hinavc.
Torej plan dela za naslednje leto je. Uči se tega. S tem, ko se naučim tega, neham biti jaz.
Ne, sebe ne dam!
Ampak neki bo treba narest, saj če dobro pomislim sem bila v individualizem nekako prisiljena.
Ko me kdo vpraša zakaj sem samska mu odgovorim, da zato ker sem se navadila. Naslednje vprašanje je, a ti ne bi bilo ok če bi kdo kaj naredil namesto tebe. Hmmm ko si sam, si organiziraš stvari tako, da imaš vse pod kontrolo. Naslednje vprašanje je vedno kaj pa, ko je treba popravit avto. Noben problem mehankar in štromar sta v ulci, samo zavrtim telefon in je že urejeno. Poči guma, ja pa kaj, rokavice imam vedno v vratih, guma tut vem kje je. Je pa res, da zadnjič ko sem imela tisto enkrat na leto štikle sem sredi poti pomislila, matr kaj če mi poči guma, kako bom s temi čeljvi butnila dvigalko, da se odšravfa guma? Kaj če bi imela še ene superge za vsak slučaj v avtu??? No kaj taka sem, vedno en korak pred dogodkom.
In tako te naredi individualizem, ker se moraš zanest samo nase.
Zakaj sem individualist tudi na poligonu.
Predvsem zato, ker nisem konflikten človek in če vidim, da se ne da zment pač naredim sama vse, da je tako kot mora biti, potem se pa umaknem. Zunanji nikoli ne smejo občutiti, da ne štima v timu. In ko se je to začelo vidno odražati tudi na ven, sem se pač iz tima umaknila. Spet so se pokazale dobre stvari biti sam, ker s tem lahko razviješ prefekcionizem do tiste stopnje ki ga hočeš in na tej stopnji tudi prevzameš odgovornost.
Ma ja, če sem poštena se veliko stvari vrti okoli odgovornosti.
Tudi v službi počnem čisto preveč stvari ki bi jih drugače morala dva, ampak sta med seboj povezani in ena brez drugege ne moreta in je bilo najbolj enostavno to združiti tako, da delam sama. S tem se mi ni potrebno na nikogar zanašat in nikogar čakat. Sem sam svoj gospodar in sama odgovarjam za vse.
Ok dobivam pa še delo od enega. E jok brate, odpade. Tukaj so pa že preveč posegli v mene in moj stavek ni panike bomo zrihtal. Bomo ja, samo......a bomo dnar tut delil? Ne bomo. Torej......stvar je taka, bomo tole naredi, itak, saj drugače spet ne morem delat tistega kar delam drugače. Samo jap, drugo leto bo še en mejnik padel in ko bo padel, bomo na novo postavljali pogoje. Se bom pa enkrat obrnila na višje inštance, saj zato jih imamo in jih itak plačujem. Bom pač, prepustila da drugi kaj naredijo zame. To še nisem ziher če ne bom prej preučila vse možnosti in jim bom rešitev nakazala, kaj no malo sebe lahko obdržim a ne?
Torej ja, drugo leto me čaka leto sprememb. Sprememb življenjskega stila?
Dogovarjamo se, da bi se združili na poligonu v društvo. Spet adijo individualizem, živjo timsko delo.
Kaj me sploh privlači pri individualizmu? Sigurnost in pa spet tista navidezna vatka? Problem zaupanja? Ne to ni problem, ker vsak ima pravico enkrat v življenju zafrknit zadevo, takrat je opozorjen, ponovi jo pa lahko samo še enkrat, torej to ni problem.
Problem odgovornosti? Hmm če nekomu daš pristojnosti dobi tudi odgovornosti. Torej zberi ljudi, ki jim daš lahko pristojnosti. Ok bomo delili odgovornost, a se to da? Ja nič kar se mora se mora, a ne.
Po drugi strani pa je tako fino če imaš ob sebi ljudi na katere se zaneseš in ki naredijo kaj namesto tebe. In če se bom šla drutvo to pomeni, da mi ne bo potrebno z vročino biti na poligonu, ker bom imela lahko zamenjavo ali pa brez kančka slabe vesti pač odpovedala trening.
Slaba vest....no vesti se moram tut počasi rešit.
Včer sem enga mal slabo poslušala, ker ga nisem hotela slišat, ker bi mi malo dal šegu pred oči, kar pa zdele nočem. Ampak men se zdi, da v tistem kar sem mu pustila povedat je bilo povedano, da ko se individualist pridruži timu mu malo padejo osebnostni standardi.
To pa sploh ni slabo, ker mislim da je problem vsega, da imam malo previsoke standarde zase. In ja saj mi ni potrebno biti tako hudičevo načelna. K vragu principi in načela...še ena učna lekcija me čaka....zakaj imam občutek da bo leto polža - učna leta izumitelja polža.

Spet imam čas

Imate občutek, da ste na svoji poti obtičali? Slavite to! Slavite spoznanje, da je vse relativno in da ste se morda morali ustaviti zato, da vas drugi lahko dohitijo. Ali zanikate njihovo udeležbo v tem, kar ste ustvarili? (Kryon)

Tole mi je danes dalo misliti. Zjutraj sem se komaj spravila iz postelje, ampak ok to je običajno, ker pač rada spim. Bolj me je zmotilo to, da sem tamali komaj spravila iz postelje. Ajšo itak prosim vsako jutro, da vstane, Bajka je pa vedno za. No danes je samo maček vstal, ker je bil žejen. Ampak red mora bit, zato sem zaostrila svoj glas in sta vstali.
Kako se vedno ob takih momentih potem smejem sama sebi ker si včasih kakšno čudno mislim o svoji sosedi, ki se že navsezgodaj dere na hči. Mi je pa všeč, da se sama tega takoj zavem in neham, ona pa kar ne neha....

Živim po pasje. Človek je moj najboljši prijatelj. Življenje je pasje. Pes je človekov najboljši prijatelj. (Aforizem Evgena Juriča)

Ampak imam dve psici in enega mačka. Malo smešno je če pomislim kako različni so. Muc totalen egosit, dobesedno me ima na svoj mav. A nimam tut jaz ljudi na tlesk?
Ajša je samozavestna, avtoritativna psica, ki ne pusti, da bi se kaj preveč vtikal vanjo, je pa res da se mi niti ni potrebno ker zna odlično precenit situacjo in odreagira odvisno od nje. Z njo se da skoraj brez konfliktov živet. Pri njej mi je všeč to, da je enakovredna in da daje spodbudo in energijo, ko je potrebno. Všeč mi je pa tudi to, da ko izsiljuje to počne na nežen in zabaven način.
Bajka je eno tako ustrežljivo bijte, ki naredi vse, da si vesel. Ne prenese slabe volje in takoj poskrbi da te mine. Je ena boljših pečk v postelji ker se lepo stisne k tebi in vsak večer predno zaspi obrne glavo k meni, da dobi lubčka potem pa zaspi.

So moje živali res ogledalo mene in to kar iščem pri ljudeh? Ok tisti, ki imaš vse tole v sebi, se oglasi, vrata so ti odprata!

Zaupati

Okoli vseh dreves se lahko loviš.
Za vsemi drevesi se lahko skrivaš.
Na nobeno se ne naslanjaj!
Ne veš katero je trhlo,
nagnito,
spodkopano,
spodžagano.
Lahko padeš. Hudo.
A to ni najhujše.
Huje je, ker potem sumiš,
da so vsa drevesa trhla,
nagnita,
spodkopana,
spodžagana.
In potem si tako žalosten
in sam.

(Neža Maurer)

In tega zadnjega nočem!

Pa mi niti ni teba, ker imam ob sebi ljudi, ki ....uf občasno res delajo na moj tlesk s prsti, ali pa le na premik oči. Pa to ne pomeni da sem terorist, a ne?
Pa saj sem jaz ista do njih.

Vedno je bolje obžalovati nekaj, kar si storil, kot pa nekaj, česar nisi. (Neznani avtor)

Teorija zarote

Tako nekako sem se počutila včeraj zvečer, ampak sem se tudi hitro nehala.
Luštno je spremljat ljudi, ki bi radi spreminjali moje življenje.
Ma se ne pustim, ker sem ziheraš in v privat življenju res ne tvegam, sploh pa vsi moji načrtovalci ......Alenka verjame v pravljice in naključja. Če drugega ne zato, ker se mora dogajat.
Vse prizam kar si zdajle mislite, samo ......ne me silit v nekaj za kar nimam jajc;-) in za kar niti ne vem če je kaj na tem. Ja, ja, ja,....nikoli ne bom vedela če ne probam......ma včasih mi česa tut ni treba vedet a ne?
Navidezna vatka v življenju je praktična, tisto kar je nedosegljivo je mamljivo, ko je doseženo pade vrednost. Pa naj bo kakšna stvar v življenju tudi precenjena. Bodo to pač moški, saj si zaslužijo ;-)

Ne ukvarjajte se z jutrišnjimi problemi. Danes še nimate jutrišnje moči. Dovolj jo imate samo za danes. Ni nam potrebno vedeti, kaj se bo zgodilo jutri. (Max Lucado)

Res je

Pravijo, da je pes ogledalo lastnika. Evo vam čisti dokaz, da je to res!


Vsaj en se je danes naspal, meni se ne uspe.

Na izi

V bistvu mi je ok med ljudmi pri katerih sem lahko tudi tiho, pa se imamo luštno. Sicer pa kako naj bo drugače če je miza polna hrane. Kozel je bil odličen res. Je teba to večkrat ponovit.
Tale moja bajka je res...ma ja odbita, v vsej svoji vnemi pozabi gledat naokoli in se pri igri zabije v ograjo, seveda tega ne opazi in se igra dalje. Ma kaj čem, rada jo imam ravo zaradi tega. Ker ima dva osebnosti, ena na polno, druga pa na izi.

No pa še nekaj je, nedelje so postale luštne, ker ni več obveznosti ampak res samo še užitek. In ker mi je to v užitek, bo potrebno kmalu potegniti črto in resno ne samo razmišljat o vsem skupaj, ampak stvari pognati v zagon in nekaj narediti na tem.

Ne dovolite, da bi bilo to, kar ste, napoti tistemu kar hočete bit (Neznan avtor)

To je sicer zelo lahko reči, ampak veliko težje izvesti. Hočem, oz. lepše se sliši želim si trenutno dve stvari. Za oboje moram pa narediti točno to kar piše zgoraj.
Pri obeh stvareh se gre za neke čudne principe, ki sem si jih sama naredila. Ok pri prvi stvari mirno lahko odmislim, da lahko vse naredim sama, ker mi res ni potrebno. Če vsem ostalim govorim, da je organizacija 70% izvedbe, potem se tega lahko držim tudi sama in organiziram, da tudi drugi kaj naredijo. In ni hudič, da nam ne rata.
Druga stvar pa....je pa težka in nimam jajc za to, ker če sem poštena res ne želim slišat besede ne. Vem da kdor ne reskira ne profitira, samo...ne želim si zavrnitve priznam.

Pa je spet za mano

2x na leto jih imamo in tudi danes je bilo tako. Res sem vesela, da sta oba naredila izpit in se hkrati sprašujem je res vsako leto potrebno pokazati manj?
Saj niso krivi tečajniki, ampak inštruktorski kader. Ja tokrat na svojem blogu bom prvič v življejnju mirno govorila čez njih. To je čisto moje in to tu lahko počnem.
Ne more biti vsak inštruktor, ki se mu fino zdi matretirat folk in ga gonit po poligonu. To kar psi pokažejo je definitivno tudi ogledalo inštruktorja.
In a je ok če so psi presrani, ker se jim ne razloži kaj hočemo od njih, je ok če se ne upajo niti lastniku pogledat v oči. Kje je institucija, ki bi morala to prekinit, kje so ti zagovorniki živali, ki bi morali to prekinit. Je res najlažje se izživljat nad psi? No sicer pa se tudi nad ljudmi, le na drug način.

V skledi bolečin nosi vsak svojo skledico (Henri Estienne)

Tudi mlade deklice ne morajo kar vse povprek biti tršice v šoli. Je potrebno le imeti nekaj izkušenj, da lahko predvidevaš stvari. Ni vse v tem, da se smejčkaš sodniku na poligonu, ti si tam zato, da si v oporo svojemu tečajniku. In če mi gre kaj na jetra mi gre to, da se stari ne umaknejo mladim in da stari hodijo na poligon zabit svoj čas.

In še nekaj je, alko na polignu nima kaj za delat!

Tak zdaj grem pa na kozla in pir.

Mal mi je čudno

Niti enega parkljna nisem dobila letos. Je to moj poraz ali usoda? Sem res postala preveč pridna, da dobivam sama darilca....saj nič ne rečem je fino, sploh pa ko so kakšni taki, odbiti ;-)

CILJ
"Mnogim ljudem v življenju spodleti. Ne zaradi pomanjkanja sposobnosti ali pameti ali celo poguma, pač pa preprosto zato, ker svoje energije niso nikoli usmerili k cilju." (Elbert Hubbard)

Več stvari me navezuje na tole.....prvo je definitivno jutrišni izpit, ki ga imata Lady in Don. Ampak zanj lahko rečem, da sta naredila vse, da bi dosegla cilj in le naključje oziroma splet okoliščin jima lahko prepreči ta cilj. Res si želim, da jima uspe. Ostalim niti nisem dovolila, da bi poizkusili doseči ta cilj, ker si je tudi cilj potrebno zaslužiti in ja, zanj tudi kaj narediti.

Včeraj smo šli s tečajniki na kuhančka v Ljubljano (rdeč je res dober !) in potem smo zavili še k Tanji, ker tam so psi dobrodošli. In debata je padla tudi na moj faks in sem dobila pod nos nekaj podobnega, da so me le izgovori. Ja, so priznam, samo kdo je on da bo igral mojo vest? Ima prav v vsem, samo....ne, občasno je bolje ostali nedotakljiv in da se me ne sprašuje ;-) Vem, skrivam se za tem,da sem inštruktor, ampak res nočem vprašanj, ki še mene bolijo.

Jutri bo poleg izpita še nekaj.....zvečer se dobimo na kozličku, tako prav spontano smo se včeraj zmenili in eko jutri že bo.

Pa naj še kdo reče, da se nič ne dogaja, se, če ti kaj za to narediš.

Vet

Če garaš kot
KONJ,
če si priden kot
ČEBELA,
zvest kot
PES,
marljiv kot
MRAVLJA,
podji k

veterinarju po
potrdilo

da si
OSEL

Osel nisem, je pa en doktor vet moj prijatelj s katerim grem velikokrat na kavo in ja, kdaj pa kdaj sem tudi ovca če kaj rabim.
Ampak je fino imet veta za frenda, ker je on v bistvu tvoje prvo mnenje, če ne bi bilo njega ne vem kdo bi mi pozdravil kolen.
No pa če imaš žival je tut to fino, da pride kar k tebi domov, čeprav se moji s tem ne strinjajo in bežijo, ko ga slišijo. Ampak moj vet je faca!

In danes sem ga spet rabila, ker si tut nohtov več ne znam grist in to naredim po novem tako, da se mi kozca gnoji. Pa je to on zrihtal tako na hitro ob kavi....pacek, to boli in ne delaj tega tam, kjer se ne morem dret.

Mi je pa miklavž nekaj lepega pustil pri njemu in me sedaj zaradi tega trebuh boli. Ampak zaradi dobrega futra se splača trpet.

Pa ne bom danes o tem zakaj so bili vaški otroc včas tako pametni (ker so jih župniki al pa veti delal;-))

Učenci

Ma veste kaj, sploh ni lahko biti v pasji šoli tečajnik!
Tako da, dragi moji tečajniki ne bom vas več tolk gonila (no manj pa tudi ne).

Ampak če sem se čez noč naučila vse znake in je danes Bajka pokazala da se to da, bom tut nehala bit motorični idiot in bom tole specala skupaj.
Ja, sem mali motorični idiot, ampak se popravljam.

No, ampak če česa ne razumem, ne razumem folka, ki se mu je danes zmešal. Najhuje pa je, da se je šele začela tale skupniska evforija. Ob desetih je zmanjkalo lešnikove gorenjke, ker je bilo 20% skonta.
haha še dobr, da sem bila tam že mal očez devet in da Gorenjka ni ravno moja omiljena čokolada ;-) Jooj, ravnokar ugotovila da: NITI ENE MILKE SI NISEM KUPILA , PA ZNIAŽANE SO!?!

"Prihodnji dan je učenec prejšnjega dne." (Publilij Sirijski)

Sedaj mi je pa še manj jasno zakaj sem to misel dobila na mail? Čudne stvari se dogajajo zadnje dni.

Klima

Jemljem nazaj, ko sem napisala, da so nekateri plačani zato, da dajejo lažne obljube.
Danes sem dobila pol klime. No ja, če dobro pomislim je zima in imam polavtomatsko klimo. Notranjo enoto imam že montirano, če odprem okno je takoj mrzlo => klima dela.
Ne, ne bo tut zunanja enota in to baje že v četrtek. Če dobro pomislim mi je všeč, da sem jo dobila, ker me ne bo več tudi poleti zeblo v moji pisarni. Ja pri meni je večkrat mrzlo kot toplo ker nikoli ni direktnega sonca in če klima hladi, pomoje da tut greje a ne....no bomo kmal zvedl;-)

Včeraj je deževalo in spet sem klela, da imam nove brisalce v prtlažniku, ker seveda nisem nič videla, res je priznam, da sem se hotela ustavit na odstavnem pasu in jih zamenjat, samo je mala moda, da sedaj to postaja kar vozni pas, zato sem si premislila. No in ko to počneš ob pol enajstih zvečer je pa bolj normalno a ne. Razen soseda me ni noben bukov gledal.
In danes zjturaj so se mi razširila čisto druga obzorja.....prav neverjetno kakšna razlika in to samo zaradi enih brisalcev......kdo bi si mislil. In da naj sedaj še šipo od znotraj umijem....ne ne si ne upam, da se ne zaletim ker bom čisto drugač vse vidla.

Dneva ne moreš zadržati, lahko pa ga izkoristiš. (Latinski pregovor)

In tako sem danes naredila že čisto preveč, pa vseeno grem še malo moje pasje otroke prevert, da vidim kako jim gre pred sobotnim izpitom.


Aja pa med tem, ko so mi montirali klimo sem se prijavila na izpit z Bajko, saj je res izpit že čez 10 dni in jaz sploh še pojma nimam kaj moram delat na njem, ampak računam na to, da več kot past ne morem. Naučit se moram skoraj 30 novih znakov. Problem, če v 14 letih od kar imam izpit še vedno ne poznam vseh znakov in v enem križišču še vedno ne vem kdo ima prednost, ampak kar gre.....no saj sem blond in mi je oproščeno a ne?

Zblojenost

2 dni nazaj sem težila a ne, da komaj čakam, da bo konec. In sem ga dobila, samo en mali problem imam, danes sem se zbudila ob 4-ih in sem že delala načrte kaj vse in kako bomo delali letos.

Seveda, sem bila zaradi tega cel dan zaspana, ampak tudi to je nekaj. Sem se pa borila cel dan in nisem šla nič spat, ker danes hočem spat!

No pa še nekaj se mi je zgodilo, saj ne vem je lepo ali grdo ampak odličili sva se, da je popolnoma neekonomsko, da se vpiševa na fitnes ta mesec, ker že v naprej veva, da ne bova mogli hoditi niti vsak drug dan. Pa še nekako ni najbolj pametno če hodive tja pod stresom. Pa to ni zabušavanje ali pa izgovori, ampak enostavno evo, ta teden bi šlo samo danes in potem mogoče nedeljo, a se splača?

Je pa nekaj lepega bilo. Nekomu sem dala spoznanje, da teženje in najdanje zapre vsa vrata, ampak ok vztrajnost in potrpežljivost tut katera nazaj odpre. Je kar simpatičen sogovornik, upam da še kaj pokliče.

Tako da: svakog dana, u svakom pogledu, sve više napredujem.

;-)

Je že boljš. Nekateri nas razveselijo s svojim prihodom, drugi pa z odhodom in točno to se je zgodilo.
Prišli so novi. Sharpejka Maja, Napol dalmatinka Chilly, pa moj Cosmo, en je pa manjkal.

Končali so: Stafordka Bess in Zoya, pa biglčka Mini in Chivas, pa Lino čokolino, pa Kira, pa labi Galko, ameriški buldog Amfi, pa parson Milo, nekaj jih je manjkalo.

Če odstranimo vzrok, izgine tudi posledica. (Latinski pregovor)

Saj ni konec, še vedno se bomo dobival, samo na izi, tisti, ki hočejo, ne tisti ki morajo, ker je šola in zaradi teh sem imela zadnje čase probleme sama s seboj.


Sedaj pa....delam samo še zase in za svojo dušo. Dve stvari ali spim al pa norim.

Pa smo tam

Še en mesec pa bo konec. Saj pokanje je ok, samo zakaj mora pa že danes vse pokat????

Drugače pa sem danes po dolgem času vrgla Bajko v avto in šla z njo na poligon na Barje. Nekako mi ne uspe da jo naučim obrat levo za 360° zato sem šla k Ivani po pomoč. No ja, res je da sem to naredila takrat, ko je imel en tečajnik trening, ampak vedno je potrebno združiti prijetno s koristnim.
In edino kar me v obdobju kot sem sedaj razveseljuje sta moji dve bučki


Najboljše ne prihaja samo. Prihaja v družbi vsega (TAGORE)