Danes je dva meseca od moje operacije kolena. Rekli so, da dva meseca ne bom mogla nič. No ja, 3 tedne sem bila res bolj pridna in so me drugi vozili nakoli, šolo sem imela samo enkrat na teden, ker sem tam lahko sedela.
Po treh tednih začela s fizioteraijo in tako se je začelo vse. Danes lahko rečem ok, ne grem na kolena če ni nujno. Če bo kakšen lep razlog sem pa takoj za ;-).
Glavno je pa to, da grem lahko na sprehod, da lahko sedim, da lahko spim, da.....me več ne boli!
No pa danes je še ena stvar. Danes je dva meseca od kar ne kadim. Načeloma živim po principu, da moram iz vsakega sranja potegniti nekaj pozitivnega. In sem operacijo izkoristila za to. Kadila sem...groza od konca 8-mega razreda.
A kako sem nehala....preprosto, pred bolnico pokadia še 2, ker sem prezgodaj prišla, namen je bil en, en gre pa v smeti. Evo nobene velike priprave ali odrekanja. Vsi ki hočte nehat kadit, si dajte zvrtat luknjo v kolen pa bo.
Navada je železna srajca (Slovenski pregovor)
Ne kadim več, ampak že vedno se vsedem zunaj in zmrzujem. No danes nisem, če bi bila malo dlje na kavi bi me opekel sonce, tako lepo dopoldne je bilo.
Vsi moji nekadilski prijatelji in znanci...oprostite ker ste zaradi mene smrdeli, sedaj vem kako je to.