Naveličanost

Ja, tko je najlepše povedano to kar se dogaja. Vsega imam dost. Dost mam in ljudi in obveznosti in psov (ok teh ne) in vsega, dobr da samo še en mesec in bo konec leta. Dobr da je en mesec od kar ga ni, dobr da je še ene teden pa so izpiti, dobr da......pa saj bo, samo da me neha folk morit.

Je pa vsakič tudi kaj lepega. Recimo letos imam nakupljena že vsa novoletna darila. Jap nekdo je bil šokiran, pomoje je še kdo, ker jaz res po poti to nabavim vsako leto. Hmmm res je, meni se definitivno stanje resno slabša. Mami sem kupila celo božično zvezdo. Ok tako hudo še ni, samo danes ni bilo gužve v Bauhausu in sem si pogledala stvari kaj imajo in jih je bilo toliko, da je šla ena z menoj. Imam pa za letos mir s tem, ker jo moram it vsak let kupit.

Tudi to, da grem končno na večerjo, potem pa pridem tja in .....skoraj zaspim tako da grem lačna od polne mize domov. Tut predjedi si nisem privoščila....

Kaj me drži pokonci, zaenkrat to, da nekaj že v nedeljo končam in nekaj tudi začnem.
Vsak konec je začetek nečesa novega.

Moje misli včasih ne samo da tavajo naokoli, ampak me popolnoma zapustijo in sedaj je tako.

Določite si dan zase saj si zaslužite čas za svoje življenje (Chery Richardson)

Res ga rabim, pa ne samo enega rabim, DOPUST!!!!!

Dan republike

29 november je bil v starih časih ta najhujš praznik. Bile so prve koline, bil je žur. Drugo zasedanje AVNOJ-a v Jajcu, leta 1943 je pomenil ustanovitev Jugoslavije in začetek zlatih časov po vojni.
No ja zlatih časov, sicer nisem dolgo živela v Jugi, ampak vseeno tako dolgo da sem okusila ta melos juge, čeprav priznam je juga čevapi, kajmak in dobra muska.
Ampak sem pa vseeno zadnja generacija mladincev in slavnostno smo prisegli da bomo......no ja to sem pa pozabila kaj. Ampak Titov stavek Učite se , učite mi je pa ostal v spominu.
Pionirske se pa deloma še spomnim, za vas mlade pa:

Svečana pionirska zaobljuba

Pred pionirsko zastavo obljubljam, da se bom marljivo in vztrajno učil. S svojim znanjem in pridnostjo želim zdaj in ko odrastem koristiti naši socialistični domovini Jugoslaviji in vsem njenim delavnim ljudem.
Obljubljam, da bom zvest tovariš in dober človek. Vse moje delo in ravnanje naj pokažeta, da sem vreden otrok svojega ljudstva in vreden član velike družine narodov, ki hočejo po poti napredka, pravice in miru.

Dati častno pionirsko (besedo) ni mačji kašelj, saj je pionir:

P = pošten
I = iskren
O = olikan
N = neustrašen
I = iznajdljiv
R = radodaren

Zgodovina je nauk o tem, kar se nikoli ne zgodi dvakrat. (Paul VALERY)

Še je pravica

Sicer se kaže na čudne način, ampak en teden skrbi, žalosti, solza, obupa je zamenjala sreča, solze so tiste od veselja, ne une iz prve zgodbe.
Kljub nagradi 2000€, ki ni malo denarja sta se Toy in Pina našla tako, da so klicali Ivano in nihče ni zahteval denarja za to informacijo.
Pina že drugi dan, Toyček včeraj. Mala se podi po večnih loviščih, ker je kot kaže hotela prehiteti vlak. Naj ji bo lepo tam kjer je in naj pusti vlake tam pri miru.

Še enkrat se je izkazalo, da ni vse v kešu in da je več v tem kar imamo v sebi in to je dobrota in človečnost. Dobro se vedno vrača z dobrim, samo da ne vemo kdaj!

Kdor hoče nekaj narediti, bo našel pot. Kdor noče ničesar narediti, bo našel izgovor. (arabski pregovor)

Veliko ljudi sploh ni poznalo ne Ivane, ne njenih psov, ne tistih, ki smo šli v akcijo in na pomoč. Vsak je našel tisto kar lahko naredi in to mi daje nekako verjeti, da nismo mladi še tako za v smeti in da ne gledamo vse samo skozi keš.

Internacionala

Vstanite v suženjstvo zakleti,
ki jarem vas teži gorja.
Zdaj pravda stara v borbi sveti
vas kliče za prostost sveta.
Ta svet krivičnosti razbijmo,
do tal naj boj ga naš podre;
nato svoj novi svet zgradimo,
bili smo nič, bodimo vse!
: Že se ljudstvo je zbralo,
v zadnjo borbo že hiti, :
: da z internacionalo
prostost si pribori. :

Za tiste, ki ste premladi tule

Zdi se mi, kot da se včeraj še ni končalo in sem vmes, šla le na kavo in spremenila lokacijo. Res je akterji so generacija. Ampak ta generacija se je borila ravo za to, kar opisuje internacionala, in kaj delajo točno to za kar so se borili in proti čemu so bili takrat.

Res mi hodi sedaj po glavi še Pero Lovšin in njegova Avanti popolo, bandera rosa in pa Vangelis: Conquest Of Paradise.

Vsi ti komadi so polni energije, ampak take, da vzameš zastavo v roko in začneš korakat, da te popeljejo v revolucijo. Ali pa...hmmm tega ne smem napisat, konča se pa s prahom....

Če se kregaš z idiotom, verjetno on počne isto. (Ruski pregovor)

Zato se ne grem kregat, pogovarjat se pa itak ne da, ker ......a ni škoda časa in živcev

Bedak vedno najde večjega bedaka, ki ga občuduje. (Boileau-Despreaux).......

ko pa zmanjka bedakov pa ugotovijo, da je čas za njihov odhod. In narava je še vedno naša zvesta spremljevalka, ki z naravno selekcijo poskrbi za odhode.

Mladi vs. stari

Človek se prebija, dokler je mlad. Kasneje pazi, da se mladi ne prebijajo. (Pajo KANIŽAJ)

Tole drži kot pribito. Moje matično kinološko društvo je živ dokaz za to. No, pa saj je baje vsepovosd tako in konec koncev vem zakaj delam to kar delam neodvisno od vseh. Le ena razlika je, da tam kjer je množica se lahko spodkoplje stare ljudi tu pa sicer mladi so, samo jim je delo v društvu nek ma ne vem statusni simblol, da lahko reče da nekaj počne. Itak ne vloži nobene energije v to, kaj šele prostega časa v izobraževanje, pač lahko zgine 2x na teden od doma za 2 ure tam postroji folk in to je to. Rezultatov itak ni.
No rezultati pridejo če znaš ljudi zmotivirat, če jim znaš stati ob strani ker ja, si vse v eni osebi in pedagog, duhovnik, zakonski svetovalec, psiholog, socialni delavec, pa še kaj bi se našlo. No lepa primerjava se mi je enkrat nehote pokazala. Na obisku smo imeli družinskega prijatelja, ki je duhovnik, pa je ravno tekla debata o tem ali je to kar počnem sploh neko delo. Pa sem mu odgovorila, če tako gledava je moje delo veliko večje od njegovega, saj on skrbi za človeške duše, jaz pa še za pasje.
In sem jezna ko se najde še kakšen tak ki gleda na oboje, pa mu ne pustijo da bi se razvijal. Ker je še vedno v glvah starih ljudi, neka čudna logika volunterizma in pa pojma nimam česa vse. Mi je zelo žal, ampak dragi moji stari ljudje, če ni reklame ni biznisa, če nimaš dobrega kadra ni biznisa, če nimaš .....samo ja, za klobaso in kos kruha se tega ne dela več. Življenje je postalo drago in če ne dobiš niti za bencin povrnjen potem to počneš kje drugje ali pa pač ne.
In ja če bo šel društvo k vragu bodo itak krivi vsi drugi kot pa ti stari ljudje, ki ne odprejo mošnjička in živijo v veri, da se s kranjsko in čajem poplača vse.

Petelinji zajtrk

No to je stvar, ki je nisem počela že več kot eno leto in če dobro pomislim bi jo prav pasalo spet.
Samo za petelinji zajtrk moraš imeti nekoga pri katerem prespiš in ob katerem se zjutraj zbudiš.
Roko na srce un jutranji pred službo mi je bil vedno všeč. Hiter, že vse je bilo pripravljeno samo še prepustil si se užitku in eko si že pod tušem in greš.
Ne, ne nisem bila v kinu in nisem gledala tega filma, le zvedela sem kaj pomeni.
Sicer pa kako naj imam jutranjega, če še po večernega ne grem?
No ja dolga zgodba, o kateri ne bi, ker vse bo ob svojem času in ko dobiš večernega pride če tako oba želita tudi jutranji.

Vloga iskrenega človeka je - zelo težka vloga. (GORKI)

To je ena moja lastnost zaradi katere me ljudje najbolj ne marajo, ampak včasih pride tako da moraš tudi pozabiti na čustva drugih in skrbeti zase.
Velikokrat se moje osebno življenje prepleta s šolanjem in dejstvo je, da me stvari ki se dogajajo tam ovirajo in mi ne dajo miru v privat življenju in takrat je potrebno presekat. No ja, imaš pa tudi kaknega tečajnka, s katerim bi bil petelinji zajtrk čisto luštna stvar ;-)
Saj se trudiš vsakič sproti, a vsaka stvar ima svojo mejo. In danes sem prav malo gledala na čustva enega tečajnika in je dobil servirano to, kar mu gre. Odgovornost, ki jo prinese pes je odgovornost lastništva in če si nabaviš psa si s tem dobil tudi odgovornost. Odgovornost pa zajema tudi delo s psom ne samo sprehode. In ja tukaj sem tečna in zahtevna, sploh pa če vidim, da gre vse skupaj samo navzdol.

Vsi imamo želje in potrebe in nekatere želje si lahko tudi kupimo. Ampak ko je želja potešena ne moremo kar čakati kaj bo.
To je tako kot želja po petelinjem zajtrku. Ma je treba it kdaj tudi na večerjo, da dobiš zajtrk. Pa to, da nisem cel vikend šla na večerjo ne pomeni, da ne delam na tem, da to čimprej naredim ;-)

En hribček bom kupil...

....bom trte sadil. To si vsakič pojem v mislih, ko se peljem proti Dolenjski in gledam zidance v bregu. Saj je lepa pokrajina, no zelo lepa, samo danes popoldne sem bila tam nenačrtovano.
No ja saj sem vedela, da bom enkrat v teh dneh šla tja če se psi ne najdejo. Pa k je bil res vabljiv klic sem se odzvala.
Samo tam najti pse....nemogoče, tako da smo prelepili kar se je polepit dalo in se v temi vrnili domov.

Skrivnost moči je v spoznanju, da so drugi strahopetnejši od nas (BORNE)

Ivana, boš videla da bosta oba kmalu doma!

Moja tamala

Vsak ima nekoga iz svojega otroštva s katerim je počel tiste stvari, ki so se nam zdela takrat vauv čez nekaj leta pa samo še prijeten spomnim. In tako je z nama. Vedno se smejeva strategiji kako politi sosedo z vodo, kako sva spustile ventilčke,.....kako njena mama ni vedela da tudi ona kadi na stopnicah z mano, kako sva pucali itison ko sva polivali kavo,...ko je moja mama vprašala njeno če sem pri njej, pa je njena rekla da je ona pri meni, midve pa v gostilni,....kolk je takih drobnih stvari, o katerih lahko govorive ure in ure
No, ampak ne moreš verjet, kako je čas res tisti ki pelje naše življenje tja nekam v vsakdanje preživetje dneva, v katerem je tako malo časa za tiste, ki nam dajejo moč, veselje in iskrico v očeh.

Prijatelj je človek,
ki ve o tebi vse
in te ima kljub temu rad.
(Elbert Hubbard)

In ta človek iz otroštva je vedno nekaj posebnega, ne glede na okoliščine in čas v katerem sta skupaj. Vedno je med njima neka tajna veza, ki jo ne more nihče nadomestit in niti ne iščeš nikogar ki bi jo. Je preprsto nekdo, ki mu lahko rečeš hvala ker si.
In ta moja tamala je postala ena zelo fejst baba, ki je naredila kariero, ima fajn deca no, to da nima otroka, je itak vpliv prijateljice iz otroštva in okolja v katerem je živala ;-), ampak ona je še vedno moja tamala. In tako bo ostalo do konca.

Prava informacija je hitra informacija

Ja sem malo jezna priznam. Jezna pa zato, ker vedo koga vse poznam in kaj vse lahko naredim in dobim, ampak ne, mene se pokliče ko je že vse prepozno in potem naj iz drka delam zlato. Ok saj velikokrat mi rata na račun mojih zvestih ljudi, samo včasih pa res ne.
In ja sem jezna zato, ker so že dopoldne zvedeli, da so videli enega pinča v Novem mestu in se odpravili tja. Itak, da letiš in ne misliš, samo če se je sprožila akcija naj se sproži najprej pri tistih, ki imajo veze in poznanstva. In čisto brez veze je skoraj 5 ur po klicu iskati psa na tistem mestu kjer je bil viden.
No ja, upam, da bo jutri bolje in predvsem da najdejo oba, tako Toy-a kot Malo. Pina je že pri Ivani na toplem.

Biti pripravljen je veliko, znati čakati, je še več, toda izkoristiti pravi trenutek, je vse (Arthur Schnitzler)

Avti

Zaradi mojega avta so danes moji sodelavci veseli. No najprej so bili veseli gospodje, ki delajo tehnične preglede. Le kako ne, če pride blondina z dvema čopkoma, v dekolteju in štiklih, prav po blondinsko vpraša ali moram letos na tehnični in še bolj nedolžno reče, a bi ga vi not dal.....
Štirje so delali tehnični pregled, nihče, razen mene ni bilo notri, pa vem da so bili za mano še ljudje v vrsti. Spoznala vse režijske delavce ki so imeli kar naenkrat veliko papirjev za podpisat. No ja, pa pravijo da so ženske kure....evo, ko ima ženska košarico D in ko nima puloverja zapetega do vratu so kar naenkrat moški kure. Ampak ja, zakaj jih ne bi delala kure, če imam od tega korist ;-)
“Bog je bil pri ustvarjanju človeka darežljiv in skopušen!”
“Kako to misliš?”
“Darežljivost se vidi po tem, da je moškemu ustvaril glavo in
penis!” “Kaj pa skopušnost?”
“Kadar ena od teh stvari deluje, druga odpove!”


Pa še nekaj je bilo danes....Audi, S8 ABT, nisem pleharca samo...

.....ko stopiš na gas, ko se to začne premikat,....ko sliši ta glas....orgazmično. Samo še enkrat bi ga rada slišala......tako noro je.

Ne razumem folka

Ok tole je nekaj česar nikoli ne bom razumela. Zakaj greš ukrast psa s katerim nič ne moreš, ker na tekmo ne smeš ,prodati kot mešanca, ker papirjev nimaš pa tut bolj težko če pa že pa za mali denar.
Moram pa čestitat, ker je imel človek jajca, to je naredil kljub temu, da je bila v avtu tudi nemška doga.

Zlo, ki ga je človek storil, ga preživi: pogosto pa njegova dobra dela pokopljejo z njegovimi kostmi.(William Shakespeare)

Upam, da mi tega nikoli ne bo treba doživeti osebno, ker bi se mi na začetku zmešalo če bi pa dobila tega človeka ki bi mi to naredil, bi bila pa na koncu v zaporu, ker bi ga definitivno fentala.
Torej mogoče tale objava kaj pomaga, želim si da bi, dajmo odpret oči.

Na KD Barje - moj matični klub med drugim, so bili danes, 20.11.2007 okrog 17,00 ure med treningom iz avtomobila - skupaj z boksom - ukradeni trije srnini pinči:

psica Pina, rdeča, siva v gobček, stara 8,5 let, z velikimi "netopirskimi" uhlji in celim repom, netetovirana, št. čipa 705060002003239

pes Toy - rdeč, siv v gobček, star 8 let, kupiran rep, vitek, zelo agilen, netetoviran, št. čipa 705060000007253; psiček je zelo nesiguren do tujcev.

Tretja psička Mala, stara je 14 mesecev in se je začela goniti, je pa temnejše rjave barve in manjša od prvih dveh - ima vtetovirano številko 751, št. čipa 705060002089422
Nagrada za najdene pse je 2000€
Naj se ta nočna mora Ivani čimprej konča. Naj se zgodi čudež in če se naj pokličejo Ivano na 040 557 882
Ivana, saj ne vem kaj naj ti rečem.

Ko veš da je to to part II

Pisala sem že o tem in imam problem.
Če je to to, potem se zgodi pravljica in ne glede na vse prepreke se ne zgineva in pušča odprta vprašanja. Seveda se to dogaja sedaj, ko imam čas razmišljat in tokrat sem si vzela čas.
V bistvu je to ironija življenja, da veš da je to to, ampak hkrati tudi veš, da to nikoli ne bo to. Da ja, veš, ampak tudi veš zakaj je to to. Zato, ker predstavlja nekaj kar si želiš. Ampak vse to kar predstavlja lahko dobiš, ko bo čas za to. To je tako, kot če si želiš BMW-ja petko in ker nimaš dovolj deanrja si kupiš starega 7 let. Saj je petka, samo ne tisto kar si želiš, da se sveti, da je čisto tvoj in ne že od nekoga. Ali pa primerjati če dobiš pasjega mladička starega 6 tednov ali pa konec koncev še vedno mladička starega 9 mesecev. Prvega čakaš, ga pričakuješ, ga načrtuješ in potem ga dobiš vsega nebogljenega in raste s teboj, ga poznaš v obist. 9 mesecev star mladiček ima že svoje finte, ki jih ne pozanaš, je res da je sobno čist in nekaj že zna, ampak ga ne moreš čutiti isto kot če je bil ves čas s teboj in si ga spremljal kako se razvija. Saj oba te imata lahko isto rada, lahko da starejši še bolj, a vseeno ni isto.
Pri stari petki in starem mladičku sicer veš kako funckionira in kaj ne funkcionira, samo ....
Ja, mogoče vidim zaradi tega zanesljivost, ampak mi ni bila nikoli dana. Vidim vse to kar si želim in tu lahko naenkrat dobim, samo...to ni odvisno samo od mene in če daješ možnost pa ni nič od tega in jo daješ še enkrat pa spet ni nič od tega, potem res ugotoviš da ti ni dano, da je to to. Samo vemo pa da je vsaka stvar za nekaj dobra, čeprav zdajle res ne vem za kaj bi bila.
Ampak ok, preteklosti se ne da spremeniti, pomembno pa vpliva na sedanjost in prihodnost.

Popravljanje napak je daleč najkoristnejši del učenja. (Kvintilijan), tega bom malo spremenila v ponavljanje napak je daleč najkoristnejši del učenja.

Samo še vedno imam problem, nasprotje njega, vedno tukaj, ob njem dobim druge stvari, ki prav tako pomenijo veliko, mogoče še več. Če je to to, se bo zgodila pravljica. Čeprav mi je nekdo lepo rekel, mora se ti zgoditi moški. Moj odgovor je bil, moram najprej dovolit, da se mi zgodi. In takrat je to to.
In to velja za vse, dokler oba ne dovolita pa naj bo to še tako to to, se pravljica ne bo zgodila.

Kdo se boji črnega moža?

Tako nekako je bilo danes, no začelo se je že prejšnji teden, ko je šefa klical revizor.
Ker sem bila pri njemu, ga je dal kar meni na telefon. In vse kar je ujel, je bil moj odgovor, da se da vse zmenit. Joj ni bilo hujšega, da se tako pogovarjam z revizorjem. Ja kaj pa je on drugega kot človek in me je samo vprašl če bom ob desetih v pisarni. Ja bom če se bova zmenila.
Šefova rekacija na to je bila....z revizorejm se nimaš kaj za menit....jao, pa saj je res samo človk no.
Danes je bil D day in črni mož je zamujal, a kljub temu, da se kao z njim nič ne da zment, me je poklical se opravičil za zamudo in vprašal če lahko pride sedaj. Težko verjamem, da je človek sposoben take prijaznosti če je prej ni dobil sam.
No in je prišel. Strah in trepet, revizor. Človek kot človek, kot kaže mu je zdravje pošlo saj je bil poln ocvirkov okoli ust. Jap državna služba je jeba, je plača nizka in se vsak dan pozna.
No pa sva lepo se vsedla razgrnila pole, še prej mu ponudla čaj. Začel je nekaj čudno gledat v papirje, ne ne tega se ne grem, nekaj je treba narediti.

Intelektualec je človek katerega razum opazuje samega sebe. (Albert Camus)

Na svojo gofljo sem se do sedaj vedno zanesla, pa dajmo še zdaj. Zadela glavico na žebljico s sicer nesramnim vprašanje ali ni žalostno da ima leta 2007 edino osnovno sredstvo kuli s katerim kljuka, namesto da bi imel laptop. E, in zvedela sem vse od tega kar bi smela pa do tega verjetno kar ne, ampak papirje je nehal gledat, no jih je bolj površno, kljukal vse kar je imel za pokljukat in ugotovil da je res, da je sramota, da ima samo kuli.
Pa je spet obveljalo to, da se prijaznost vedno poplača in da te je strah samo takrat, ki si nesiguren vase. Samo, mene res ni bilo strah.

Sneg jeeeeeee

Ko pada dež si moker, ko pa sneži je pa lepo. In danes je bilo lepo. Samo, da ni prehitro preveč lepo je nehalo snežit. Prednost življenja malo ven iz mesta je ta, da vidim sneg inda se prime. No priznam, malo manj ga je bilo kot tu, ampak se je prijel in dalo se je vršti kepo. (Urši hvala za sliko)

Ampak naj sneži, ker mi ga hočmo več in še, da bomo lahko noreli, bo žur.

Popoldanska šola se je začela v snežinkah, končala pa itak na kavi tako kot vedno. Danes smo šli na sprehod, spuščeni, da vidimo kaj smo se naučilo.....po pravici povedano, da eni bolj malo drugi me pa že sedaj prekašajo.

Kaj se mi je danes še zgodilo.....do danes sem mislila, da je super truper nekaj, kar je nad super. No na radiu je bil ta vikend vikend Abbe. In predno so zavrteli komad, so povedali da je supertruper v bistvu reflektor. Vsak dan se kaj novega naučimo. Samo sedaj ne vem al sem žalostna al vesela, ker vem da je to reflektor al ker to ni nekaj nad super. Sicer pa....reflektor je tudi vedno nad in pri meni bo super truper ostalo nekaj kar je nad super!

In ko misliš, da je dan končan greš še bratu po kebab. S svojo novo kapico stopim notri, naročim piščančka, pripravim denar. Ugotovim, da mi da tip preveč 50 centov nazaj in mu to povem. Tip pa meni. Ej tačka, to mi ne delajo, a bi še en kebab? Ne, res ne bom....samo če mi je pa dal preveč nazaj no..... E tačka ima naslednjič enega zatonj, si bo zapomnil kapo;-)

Moja doktrina je enostavna: daj vsakemu človeku take pravice, kakršne želiš imeti sam - ne večje, sploh pa ne manjše. ( J. RUSSEL)

Pasja šola

Z njo se ukvarjam vsak dan. Vsak dan tečajniki s svojimi psi. Saj s psi ni panke, naredijo točno to kar jim pokažemo da morajo, samo ljudi, te je pa težko spremeniti.
Pa sploh ni potrebno neke revolucjie narediti, čisto male spremembe in njegovo življenje bi bilo čisto drugačno.
Vse žive profile sem že imela in nekaj sem se v teh letih že naučila. Izobrazba je prej ovira kot plus. Velikokrat se spomnim besed svojega začnetnega mentorja, ki mi je rekel, ta ki ni študiran bo delal po kmečki logiki in bo prav, tisti, ki pa je štrudiran bo pa najprej vsako stvar premislil, pa potem še enkrat premislil ali je prav premislil in tako bo vse zamočil. In leta dela mi to potrjujejo. Poleg tega pa opažam še nekaj, izobraženi ljudje nimajo jajc in ne priznajo svojega poraza, ker je to njihov neuspeh, ki ga pa prenesejo na psa. In ni ga hujšega, ko meni pes dela vse njim pa nič. Seveda nikoli ni kriv človek, ampak vedno pes. Samo pes ni res nič kriv, le sebe je treba pogledat. Ker pri psu je pa nekaj dejstvo. Tolko kot daš, toliko dobiš!

Kjer je veliko znanja, je tudi veliko bolečin, kdor zbira znanje, zbira tudi trud in muko. (MONTAIGNE)

Ampak je lepo delat to kar počnem, ker vidiš napredek v ljudeh in so ti zanj hvaležni.
Spet smo slab mesec pred izpiti in spet so pomembne malenkosti ali se bo dokončno pes spremenil ali ne. In spet se kaže to pravilo o izobrazbi. In takrat sem malo žalostna, ker res dajem veliko sebe v tečajnike in mi ni vseeno če tega ne upoštevajo.
Ampak je veliko več lepih stvari. Tako kot danes ko me kliče en: šefica, kakšno je vreme pri vas. Odgovorim mu naj se obleče ker piha, on meni, pri nas sneži, sneg prijemlje ceste. Jupi....če v Ivančni sneži, bo kmalu sneg. Danes smo imeli na Barju in komaj sem čakala da pridem proti Golovcu, ker tam lahko sneži.....in res je.....snežilo je.
Cel tečaj sem imela v malem snežnem metežu.....ples snežink me vedno razveseli.
No razveselijo me tudi tečajniki, ki naredijo v treh dneh tak napredek, da presežejo učitelja. Vsakič sem najbolj ponosen človek na tem svetu, ko mi kakšen pes dela tako dobro, da ne naredi niti ene napake,da dela tako, kot moj ni nikoli. Pravijo da si dober učitelj takrat ko te učenec preraste. Če sklepam po tem, sem dobra, ker jih je vsako sezono več.

Lepota

Pravijo, da je potrebno za lepoto potrpet. Ja in res je. No tudi mene je prijelo in že od poletja hodim k kozmetičarki in moram trpet.
No saj če ne bi bila tale moja Vida prej moja tečajnica jaz ne bi hodila k njej, brez skrbi.

Lepota je to, kar vsebuje neugodje. (Sofisti)

Pa sva se zmenile, da bova porihtali počasi stvari na meni, začeli z nohti na nogah. Ker sem ji do takrat obdelovala z zobmi (ja fantje ki to berete, prav ste prebrali in prav si mislite ;-)), se je nad njih spravila strokovno. In ja res je po parih mesecih niso več vraščeni, pa tudi celo lepo zgledajo.

No ker pa to ne more biti vse - mislim da mi vrača vse "grde" treninge, mi mora še dlake počupat, pa obrvi zrihtat, v glavnem naredi me pič**.
No in danes sem bila spet pri njej in spet sem pič**, samo nekaj pa je, če si z kozmetičarko preveč na ti, točno ve kolikokrat vmes seksaš, ker vidi če si si vmes kaj noge pobril....ampak ok, ji oprostim da sedaj vse ve o meni, ker sem jaz tut vedela za vsak njej korak, ko je bila moja učenka.

Pa še nekaj je, vsakič ko težim, ker kaj boli mi reče, da je to za moje dobro......saj, ko sem jo jaz mučila je bilo tut za njeno dobro, samo takrat ni tako mislila ;-)

Spontanost

Sem rekla že da sem, a ne?
Kako naj ji rečem, da ne gre z mano?



No pa še nekaj se je zgodilo spontano. Pogovor je bil nekako tak:
Ej, če hočem letos še smučat moram koleno učvrstit. Odgovrim ji, da je to res pametno, ker to ja poznam, saj delam na tem vsak dan.
No pa nadaljuje. Bom začela v fitnes hodit. Spet jaz pametno ja, to je najbolje, samo ne une vodene vadbe, ker ne smeš nabijat koleno.
Nadaljuje. Ne, ne, samo veš bom šla na Brnčičevo, v Moj fit. No zdaj sem bila pa malo tiho.
In moj odgovor je bil. Ja razumem namig, ja grem tut jaz.
Seveda je bilo...pa ne nisem mislila tako.....ja ja saj vem, da ne, samo spontano načrtovanje je bilo ;-)

Le čemu živimo, če ne zato, da drug drugemu olajšamo življenje (George Eliot)

Tak da, evo gremo v fitnes.

Moji lubčki

Zanimiv naslov a ne?

E samo niso tisto kar mogoče prvo pomisliš. Je pa res, da imam zaradi njih zelo polepšan življenje. V nedeljo sem dobila novega, ime mu je Cosmo in je star 12 tednov.

Ampak nič bat ena stvar pa je pri meni, zvesta pa sem. Zato je še vedno moj glavni lubček Chivas.

In z njimi sem bila v nedeljo v živalcu, hvala Borisu za slikice, če koga zanimajo moji lubčki in lubice jih pa vidite tule.

Rutina

Rutina je po eni strani čisto fina, po drugi strani pa zelo nevarna.
No ja seveda, da vsi živimo v enem rutiniranem svetu, saj če gledam svoje življenje mislim da smo vsi nekako na istem.
No današnji dan ni bil ravno najboljši zame. Vsaj dopoldne ne, ker ne vem zakaj ampak, ko sem zjutraj prišla s kopalnice mi je bilo važno le to, da si obujem čevlje..... v pižami sem že prišla v službo, v copatih pa res še nikoli.
No, spomnim se tudi tega, da sem si govorila da moram dati majico gor, ker ta pulover katerega sem imela v mislih me pika. Pa spomnim se tudi tega, da sem vzela šal.
Pridem v službo, naredim nadomestnemu ps ps, kar pomeni, da se mu kuha kava in da je najin čas. Me gleda in vpraša: ti zakaj imaš pa ti šal, če imaš izrez gol????
Začnem razmišljat, ok, mu obnovim zgodbo jutra. Važni so bili čevlji in ti so na meni, to da sem se oblačila preko njih ni važno, samo da imam čevlje. No in ker sem imela gol vrat, sem vzela šal, saj stvari so počasi dobile smisel, dokler me ni streznilo njegovo vprašanje a spodnje hlače imam.
A ni grozno, da ni minilo niti eno uro od tega ko sem se oblačla, pa zaradi rutine oblačenja ne znam odgovorit na to vprašanje. Diskretno grem z roko v hlače in ja imam jih. No iz tega vidika je rutina dobra, ker vse narediš ne da bi se tega zavedal.
In celo dopoldne sem se držala rutine. Kava, pa še ena kava, pa knjiženje, pa malo forumov in mailov, par telefonov, nekaj računov in gremo v špar.
Kot kaže nas je danes bilo več, ki smo se šli rutino, saj se je fant ki je delil dvigalo z njim kar nekaj časa odločal ali greva v prtljičje ali v 2 štuk. Prav smešno je bilo, ko se mu je roka sprehajala od 0 do 2, no na kancu sva šla v prtljičje. Mogoče celo dobro, da sva šla, ker sem se skoraj enemu šoferju na prehodu čez cesto naslonila na haubo, tudi on se je šel rutino, ampak je bil trenutek streznitve - po kaj že grem v trgovino. Aja maček rabi hrano.

Bodite vedno nasmejani in dobre volje! (RONALD SCHLESINGER)

Mogoče pa zato nihče ni opazil, da danes ni bil moj dan.

Angeli in Demoni

Demon je v SSKJ opisan kot duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo....

Angel pa kot dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave,... zelo dober človek...

Dan Brawn je pisal o Angelih in Demonih, vseskozi napeto, polno pričakovanja, vzoponov in padcev, po eni strani pričakovani razpleti, ki so na koncu bili čisto drugačni.

Angel in Demon se lahko združi v eno osebo, odvisno od tega kako odprt je človek, da to vidi, ker ja, angeli so nevidni, demoni pa skrivnostni. Ampak , lahko te pelje od Pekla do raja, saj ne veš kdaj je pekel in kdaj je raj, ta duh se naseli v tebi in ti poseže res v vsako poro tvojega živlejnja. Je pa tudi Dante že napisal pred vstop v pekel: Vsi vi ki vstopate, opustite vsa upanja. In to kot kaže velja za angele in Demon, slednji še najbolj, ker če mu dopustiš da se naseli v tebi, lahko ugotivš kaj je Dante hotel napisati.

Zame si pot v raj. Zato se bom odrekel slavi, ustvarjalnosti, vsemu (Frederick Chopin - svoji ljubici), verjetno je bila njegova demonka.

Ne vem pa ali lahko Demon sestopi in postane človek in uživa vse radosti in hkrati slabosti, ki jih ponuja zemljsko življenje. Angeli padajo z neba, kakšen je preoblečen tudi v demona, ki je to postal zaradi ene slabosti v obliki smrti. Je vredno zaradi tega bivakirat v tem svetu in ne dopustiti si, postati spet angel?

...če se nikoli več v življenju ne srečala, bi imel občutek, da je vse moje življenje opravičeno s tem, da sem te spoznal. ( Lewis Mumford - svoji ženi)

Vsi imamo svoje Angele in Demone, a le od njih je odvisno ali smo zaradi tega v raju ali v peklu.

Moj Gay

Ja mam ga ja, in to že ful dolgo, to je edini moški za katerim sem jokala.
Ok res je na začetku nisem vedela, da je gay, ja ja stereotipi da so gay-i kičasti......sorry mišek ne padeš v to kategorijo, pa saj mi ne zameriš a ne?

Stereotip je nekaj takega a ne. No ampak moj je pač čisto običajen in ko je prišel k meni na tečaj pač ni kazal znakov tako kot ponavadi jih, da je pač gay. In res je, vedno ga je en pripeljal, ampak ok sem mislila da je cimer al pa frend. In ni ga hujšega kaj sem mu govorila, ko je delal narobe: daj ne bod pederčina bodi dec! Še vedno si skrijem obraz v dlani, ko se tega spomnim. In on je stojično to prenašal, bil tiho in hodil naprej k meni. No pa sem le zvedela da je gay in da tisti, ki ga vozi ni cimer ali pa frend, ampak njegov partner. In včeraj sta imela 16-to obletnico. Vsaka jima čast in res iz srca čestitam še na nadaljnjih 16!
Ampak je fino imeti prijatlja gay-a. Ker mi pošilja lepe maile z lepimi slikicami, ker lahko skupaj pokomentirava moške, se pogovoriva o vseh detaljih, ker....
Pa ne samo zaradi tega, nekaj morate vedeti Gay-i so res dobri deci in ja res je edin moški za katerim sem jokala do sedaj, ko sta se preselila. Ampak sta spet nazaj!

Ljubiti človeka pomeni priznavati ga takšnega, kakršen je (Daphne DU MAURIER)

Laško pivo

Najprej Mare happy B day!
Zakaj ob tej uri laško pivo? Zato, ker je dober in zato, ker ga ponavadi ob nedeljah pijem. Rada imam ljudi, ki si naročijo veliko laško, ker to pomeni, da si jaz naročim 2 deci švepsa v 3 deci kozarc in kradem pivo. No danes smo bili v živalcu in tisti kateremu ga ponavadi kradem si ga je naročil, mene je pa zeblo in sem raje pila čaj.
Pa me kliče prejle prijatelj če grem na kavo, no itak da grem, on je moj šverc prijatelj (to je tako, če so poročeni in se z njimi dobivaš na šverc). Prideva v kafič in jaz bi pivo....me hoče najprej da bi Smila, ne hočem Laško, le to je pivo.

Sem človek kakor vsi ljudje, z vsemi človeškimi napakami in slabostimi (Latinski pregovor)

Ne daj se Ines

Danes sem šla volt, pa na zato, ker imam kakšno grozno domovinsko pripadnost, ampak zato, ker ne, tisti pa ne bo zmagal. In mislim da se bo ta danes veselil svoje zmage prav zaradi takih kot sem jaz, ker je končno opcija, da mogoče ne zmagajo uni, ki hodijo ob nedeljah naprej v cerkev potem pa volt. Na kavi pri Tanji sem poslušala mlade in malo manj mlade, razlog imajo isti kot jaz.

"Kdor si domišlja, da je dober človek le zato, ker hodi v cerkev, je podobno, kot če bi stal sredi garaže in mislil, da je avto." (Neznan avtor)

Zakaj ne maram volitev, prvič zato, ker itak nimam vpliva na to kako bo, ampak vem le to, da bom morala preživeti ne glede na to, kdo mi bo diktiral na vrhu. Volitev ne maram tudi zato, ker moram it res volit v središče vasi, kjer te vsi samo ocenjujeno, ker gledajo ali boš pripeljal kaj novega, mogoče celo že froca.
In tako se odločena it volit iz inata peljem proti volišču, ko mi zazvoni telefon. Lastnik enega od mojih mladičkov, ki me itak nikoli ne posluša, pa hkrati vedno hoče nasvet. In današnjega klica sem se po malem bala, ker je obstajala opcija, da mi zaradi neupoštevanja mojega mnenja pove, da je padel na izpitu. Hvala bogu, da ima dobrega psa in je naredil. A spet ista zgodba, on gre naprej, on bo dokazal sebi in svetu, da je ta pes sposoben.....sovražim ljudi, ki niso v žlivljenju uspeli in se dokazujejo preko psa.
Itak da me vsi gledajo in za vogalom potem gobezdajo, ker se pogovarjam po telefonu in slišijo iz mojih ust, da se proti vetru ne da scat. In to govorim človeku staremu kot moj fotr, in tako je že tri leta. Hkrati med tem ko poslušam njegove načrte gledam naokoli in opazujem folk. Moja generacija, vsi s froci in dolgimi facami (resno me skrbi ali potem ko dobiš otroka v paketu dobiš tudi dolg utrujen face?), nikjer nobenega življenja v njihovih očeh. Ampak gredo volt in otrokom se zdi noro dobro, ko lahko vržejo listek v škatlo ( no vsaj nekaj se ni spremenilo - tako smo bili tudi mi). Samo ne vem so bili naši starši tudi tako brez življenja kot moja generacija.
Na volišču mi človek še predno zaprem vrata reče: O Alenka kako sem te vesel, da te spet vidim, te pa že dolgo ni bilo na naš konc. Kaj a sedaj me pa štempljajo ker ne hodim volt? No navdušenje ga je takoj spustilo, ko sem mu na vprašanje kako sem odgovorila, da vsak dan boljš. Hudiča, a na pozitivizem ti ne zna noben nič odgovort!
Dovolj je državljanjske dolžnosti, obkrožila sem pravega in proti, ter šla.
Vsedem se v avto in prižgem radio. In na njem komad. Ne daj se Ines, ne daj se godinama...
Radio hvala ti, že dolgo ni bilo da bi se neka stvar zgodila v tako pravem trenutku, kot ta pesem danes.
Majhne stvari nam bogatijo življenje.

2 meseca

Danes je dva meseca od moje operacije kolena. Rekli so, da dva meseca ne bom mogla nič. No ja, 3 tedne sem bila res bolj pridna in so me drugi vozili nakoli, šolo sem imela samo enkrat na teden, ker sem tam lahko sedela.
Po treh tednih začela s fizioteraijo in tako se je začelo vse. Danes lahko rečem ok, ne grem na kolena če ni nujno. Če bo kakšen lep razlog sem pa takoj za ;-).
Glavno je pa to, da grem lahko na sprehod, da lahko sedim, da lahko spim, da.....me več ne boli!

No pa danes je še ena stvar. Danes je dva meseca od kar ne kadim. Načeloma živim po principu, da moram iz vsakega sranja potegniti nekaj pozitivnega. In sem operacijo izkoristila za to. Kadila sem...groza od konca 8-mega razreda.
A kako sem nehala....preprosto, pred bolnico pokadia še 2, ker sem prezgodaj prišla, namen je bil en, en gre pa v smeti. Evo nobene velike priprave ali odrekanja. Vsi ki hočte nehat kadit, si dajte zvrtat luknjo v kolen pa bo.

Navada je železna srajca (Slovenski pregovor)

Ne kadim več, ampak že vedno se vsedem zunaj in zmrzujem. No danes nisem, če bi bila malo dlje na kavi bi me opekel sonce, tako lepo dopoldne je bilo.

Vsi moji nekadilski prijatelji in znanci...oprostite ker ste zaradi mene smrdeli, sedaj vem kako je to.

Petek

Petek, eni ga imajo radi ker gredo lahko žurat, jaz pa zato, ker delam do enih.
In takšne petke kot je bil današnji imam najraje. Dan mi mine kot bi mignil saj do pol dvanajstih delam (ok pretegnem se ne, da smo si na jasnem, ampak imam delo non stop), potem grem v špar, pridem nazaj spijem kavo z nadomestnim in grem dam.
No danes mi je toča to preprečila in sem bila malo dlje v službi in se zaradi nje tudi dlje peljala domov. Pot za katero porabim manj kot 10 minut je bila danes prevožena po polžje v pol ure. Bila je zima - toča na tleh.
In ko dežuje se tudi mojima dvema ne da ravno hodit daleč naokrog zato ga lahko prespimo. In ja smo ga v obrokih.

Ne pozabite načrtovati prostega časa (neznani avtor)

Jaz sem pa rada spontana, mogoče pa zato velikokrat spim.

Draft

Za tiste, ki ne veste kaj to je. To so cestne dirke take kot jih poznamo iz ameriških filmov, ko se dva avta postavila vštric in dirkata kdo bo hitrejši. Vse lepo in prav, če se to ne bi dogajalo od novembra 2003 na Brnčičevi. Ok to, da ko se spusti noč nikoli nimaš prednosti, to že vem, če prideš ti nehote vmes se drži sredine - je dovolj široko, to da med vikendi ne spim zaradi hrupa tudi vem.
Ampak ni mi pa jasno, kako za vraga me lahko policaj na 113, ko pokličeš in rečeš da so cestne dirke na Brnčičevi vpraša kakšne dirke in od kje. Včasih še razlagam in sem kulturna, velikokrat jih pa smo rečem javi na Bežigrad in bodo vedeli. No prejle je bilo spet tako in človek me še glupo potem vpraša, a bodo vedeli? hmmm saj mogoče je imel pa prav.

Del ljudi dela, a ne misli, drugi del pa misli, a ne dela. (FOSCOLO)

No nekaj pa vem. Če me bodo kdaj ustavili na Brnčičevi, ker bom šla 57 namesto 50 (za to so že plačevali sosedje kazni), stopim iz avta ga/jo sunem na g in jim povem, da je to za vse neprespane vikende, ko njih nikjer ni.

Pa o policajih vse dobro drugače, samo vespovosd se najdejo taki, ki ne mislijo.

Občasno razumem moške

Včeraj zvečer sem vsa vesela šla do prijateljice. Na dnevnem redu je bilo fizično delo. Odmik hladilnika in odstraniti vrata. Kot se za fizično delo spodobi je bila temu primerna tudi moja obleka. Delovni brezrokavnik, na pol umazane cunje (ki za razliko od moških niso smrdele po par dni starem švicu), delovne rokavice v žepu in ruta v laseh proti prahu.
Pridem tja polna zanosa in kaj vidim……. Vso nasmejano babo z odmaknenim hladilnikom. Ostalo mi je samo še to, da sem snela vrata…..jaz sem pa samo hotla malo fizičnega dela, ker to paše.

(SSKJ) Emancipacija: težnja po pridobitvi enakopravnega položaja žensk z moškimi

No včeraj sem vas res deloma razumela zakaj ste čedalje bolj obupani in se počutite nepotrebne....jap k vragu emancipacija!

Nakupovanje

Včasih me prime in grem, samo ta včasih je čedalje bolj pogost. Ne govorim o tistih nujnih stvareh kot so osnovne potrebščine. Govorim o zapravljanju za sebe.
Ok temu lahko rečem tudi razvajanje. Ko si samski te namreč nihče ne razvaja in je to pač na tebi.
Če je bil nakup dober še ne vem. Čevlji so mi kjut, pulover mi je pa všeč, je sicer greh če ga bom imela za v pasjo šolo, ampak vsaj zeblo me pa ne bo. Samo halo 70% skonta temu se pa res ne morem upret. Čevlji pa ...k jih je tako nemogoče dobit. Moderne ne maram, tradicionalnih ni več, ok zimske se da sicer včasih z moškimi nadomestit, odbiti so pa preveč odbiti. No te so pa netradicionalno odbite in so črne in imajo roza!!!!! črte.
Jah....prihajam v krizo srednjih let.

Ni dovolj biti skromen: za to je treba imeti razlog. (VOLTAIRE)

Samo ta mesec bo še pestro glede odhodkov....no, ampak spet moram, ker je dobra priložnost. Popust v Giga športu...le kako se naj mu uprem, če imamo popust na popust, pa še strcuno odprto od 20.15 naprej, ko ne bo nobene gužve. To je edina stvar, ki me odvrne od nakupov. Ok no tukaj bo šlo malo več keša kot danes, ampak za superge in gojzdarje ne gledaš na ceno, ampak kvaliteto. Pa tudi za hlače in jakno daš malo več, saj jih potem celo zimo nosim na poligonu. Ok a se že v naprej sama sebi opravičujem. Pa saj vsak dan poleg službe še vsako popoldne delam. Ja, lahko si privoščim!
Registracija konec meseca...ja pa avto moram tut met.
Kaj, eni novembra zapravljajo za martina, jaz pa zase.

Šolska zdravnica

Ja kaj čem če sem pa večni otrok in pač hodim še vedno k pediatrinji. In danes sem morala spet k njej po bolniško, ker sem čisto pozabila nanjo.
Nikoli več ne grem tja v ponedeljek popoldne po počitnicah, ker je polno ljudi. In kar naenkrat ugotoviš, da imajo vsi toliko stari kot ti že otroke in to že toliko stare, da hodijo k šolski zdravnici, kar pomeni minimalno 6 let. In potem tebe vsi čudno gledajo kaj ti delaš tam in kako jim je ušlo, da imam jaz otroka.
No nimam ga a ne, ampak meni je Nuška fajn, ker vse ve in ker me vedno podi na bolniško jaz pa nikoli nočem it. No je tudi res, da me zna poklicat in vprašat ali jem zdravila, lani je bila prav "sitna" ker me je klicala tri dni zaporedoma, da sem ji rekla, ja vzela sem.

Birokrat opravlja svojo dolžnost od sedmih do dveh! Pa nič več. (HELLER)

Je luštno, ko veš da nekoga skrbi zate in zato še vedno bodim k njej.

Lepi fantje

Danes sem po mailu dobila en pps z lepimi fantki. Vau I feel good je bilo pri vsakem fantku.
Takih je bilo kar nekaj poslikanih iz vseh strani.

Ampak enega takšnega imam v službi, z zelo podobnim tatujem, še roka je mislim da prava.In ta fantek je prav eno neverjetno prijazno bitje, s katerim občasno spregovorim par besed, a vsako jutro si rečeva jutro.

Lepe navade so potrebne samo grdim. Lepim se vse oprosti (E. Waugh)

Če pri moških velja ali pa ne velja da je lepota in pamet povezana lahko pri njemu rečem le da je lepota in prijaznost povezana, ker že dolgo nisem srečala tako prijaznega fanta. In priznam, polepša mi vsak dan.

Mam ga

Deep Red, sadno cvetlična dišava, posebej izdelana za senzualno in provokativno žensko, ki dišavo nosi. Oblika ukrivljene stekleničke v rubinasto rdeči barvi oddaja občutek modernosti v ultimativni formi. (tako so ga opisali na http://www.princesa.si/)

Ma je vreden svoje cene, sploh pa če ti polepša dan takrat ko ga uporabiš. Res te ne pusti brez vtisa, taka sem baje tudi jaz. Zato lahko rečem.. usojena sva si.

Smrčanje

Z Ajšo sva ostali sami doma in sva si privoščili malo jutranjega krepčilnega spanja. No za začetek si ga je privoščila Ajša saj se je pošteno zleknila v posteljo in začelo se je njeno smrčanje. Nekaj časa sem jo rukala in res je tako nehala, ampak tudi vedno začela na novo. Potem sem jo božala, jo klicala, .....saj je nehala, ampak tudi vedno začela. Pod glavo sem ji dala roko in to je pomagalo, da je bil mir za nekaj časa. No naspala se pa je. Sicer sem jo vmes že hotela vršti ven, a sem se spomnila ene prigode o smrčanju.
Lani poleti sem vikende preživljala pri nekom in tudi on je smrčal. Pa sem šla po podobnem postopku kot pri Ajši pa je bilo vedno isto. V glavnem rabila sem kar nekaj časa da sem zaspala ob tej spremljavi in nanjo se nisem nikoli navadila. Ko so zadeve že kazale svoj konec in mi je šlo to njegovo smrčanje res pošteno na jetra sem se neke noči ob dveh pobrala domov pa čeprav sem morala prevozit še 40 km, da sem priša do doma. V postelji sem se stisnila k Ajši, ki je čez minuto začela smrčat, jaz sem se pa samo nasmejala, jo stisnila še bolj in si mislia, domače. Kako smrčanje včasih vseeno paše.
No kot sem že rekla samo glavo ji je bilo potrebno dvignit in najin spanec se je potegnil skoraj do enajstih. Ob dvigu rulet se mi je nasmejal sonce, zato sva se mu pridružile ali pa on nama na sprehodu. Zanimivo je, da je tale najin sprehod čedalje časovno krajši, in da krog, za katerega sem mislila, da se ga pod 25 minutami ne da prehodit, sedaj po operaciji prehodim že v 22 minutah. Dobro napredujem z rehabilitacijo.

Zaradi bolečine človek misli, zaradi misli postane modrejši, zaradi modrosti lažje prenaša življenje. (John PATRICK)

Seveda je sledia obvezna kava in potem kuhanje kosila. No danes sem samo grela sarme ki jih dobil brat za probat. Deklica je še mlada, tako da se bo še naučila kuhat, niso bile pa tako slabe, da ne bi bile za pojest. Vseeno pa sem skuhala še joto za starša, ki je popoldne, ko sem prišla iz šole zelo pasala.
Po kosilu me je gnal firbec v kakšnem času naredim malo večji krog od tistega ki je bil "zjutraj". Dobra sem bila, 50 minut hitrega tempa. Še malo, pa bom res lahko začela tečt. Mi je žal, ker se približuje zima.
Popoldanska šola me je najprej razveselila, ker je po 3 tednih prišla spet ena tečajnica nazaj (ne moreš verjeti, kako se te pes razveseli, no jaz pa njega), potem pa bila tudi žalostna kajti ena kužika je šla v solastništvo in je ne bom več videla. Dijo Malči, imej se lepo!

Mare

To ime me spremlja že vrsto let v obliki mojega res dobrega prijatelja za katerega vem, da mi bo vedno povedal pravo stvar. On je človek ki ga imam res rada in kateremu povem res vse. On je moje moško mnenje. Včasih ga s kakšno informacijo hudo presenetim, ampak taka pač sem, da ob meni ni nobenemu dolgčas. Me je pa tudi on letos spravil ob par let življenja ko se je zaletel in ...nikoli več naj mi ne pošlje tak sms! No ampak sva oba lepo izpolnila življenjski bonus prometnih in sva oba ok.
On je tisti na katerega se obrnem ko rabim nekoga, ko me je stah, ko sem res v sranju.
Pred operacijo kolena me je res bilo malo strah, njegov sms mi je razblinil strah, saj vedno najde besede s katerimi me prizemlji nazaj.
Čas nama ne dopušča, da bi se videla večkrat, se pa zato sišiva toliko več, je pa nekaj definitivno, če ga rabim si vedno vzame čas.
Vsak dan se peljem v službo mimo njegove službe in vsako jutro pogledam tja, ko grem mimo. Meseci, ko ga zaradi nesreče ni bilo v službi so bili prav klaverni, ampak vseeno je navada ostala in sem gledala v prazno.
Danes sva se spet videla in sva imela čas za naju
Še sedaj se spomnim njegovega šoka ko sem mu povedala za "mr. pravega", po tem, ko si je opomogel od šoka mi je rekel naj se ne zapletam, no ampak ni šlo. Danes sva se oba strninjala, da kar je še od leta ostalo lahko porabim zanj, ampak bo to zadnjič.

Redek obisk prijateljstvo poveča. (arabski pregovor)

In res je dan lepši, ko spiješ kavo z njim in se pogovoriš z nekom pred katerim si to kar si.

Dan mrtvih

Dan za dnem človek gleda, kako bitja umirajo, pa se kljub temu obnaša, kot da sam ne bo nikoli umrl. (Mahabharata)

To je praznik, ki mi je najbolj mimo od vseh, ker je tako zlagan da ni res . Celo leto so grobovi bolj neurejeni kot že leta neočiščen gozd, za ta praznik je pa premajhen za vse ikebane in sveče, ki se šibijo na njem. Žlahta, ki se ne prenese v vsakdanjem svetu, bo za prvega novembra stala en ob drugem in prikimavala župniku, ki ima končno svoje ovčice pred seboj in se izživlja nad njimi s svojo pridigo in celo križajo se ko vidijo da ostali to počne. Alo a sedaj, da se spomnim nekoga rabim prav določen dan? Prav, saj me silijo da sem hinavka in to počnem le enkrat na leto. Ma ne, v bistvu če smo pošteni je to trikrat. Še za božič in veliko noč.
Včeraj sem razvila debato o tem s prijateljico, ki je morala danes na grob. Jaz se temu že nekaj let izogibam in si pač prislužim žalostne oči svojih staršev. Ne poznam svojih starih staršev naj torej zaradi neke lojalnosti družine hodim ne grobove neznancev. Počutim se skoraj tako, kot da bi šla na grob padlemu neznanemu junaku. Tiste, katere pa sem poznala, na tiste grobove pa definitivno ne grem ta dan, ker na njih se spomin večkrat kot enkrat na leto. In ja debata se je končala z lepo mislijo. Prvi november je bil lep le zato, ker so nam dovolili prižigat svečke. Samo v tistem momentu, ko smo začeli kaditi je ta čar spuhtel, saj smo prižgali n-to število svečk na dan.
Edino kar je letos novo za ta dan je to, da že par dni razmišljam da je smrt grda, ker mi je s smrtjo bilo omogočeno nekoga spoznati in ta nekdo mi kroji življenje।
Ampak prvi november je letos sončen in sonček izkoristiš za sprehod s psi.






















In tako ima hitro tudi praznik svoj smisel। Sploh pa če sije sonček!

Slaščičarna Rašica

To je kraj, ker se začnejo moji vikendi in moji prosti dnevi. Vedno, ko porihtam tamali se vsedem v avto in odpeljem na kavo. Ni fora v kavi, ampak v tem ,da točno vedo kakšno pijem in kaj pijem zraven, da vedno preberem zraven še Novice, če so zasedene jih dobim takoj ko so frei. Ni ga lepšega kot, da stopiš nekam in te vprašajo bela, deci deci? Ti poklimaš, če odkimaš ve, da je namesto bele, z mlekom in ni ti potrebno odpreti niti ust. To je tistih 5 minut gmha, ki si ga vzamem na dan.

Sreča ni cilj temveč sredstvo za življenje.(Paul Claudel)

Je pa res, da se tu počutim čisto doma. Poznamo se že skoraj celo življenje saj sta zdajšnja "glavna" stara toliko kot jaz. In tudi nekatere moje preimenovanja tistih, ki delajo tam, so se kar prijele pri vseh. Kaj,... prvi je Azim, drugi je Besim in naslednji, ki je prišel, sem mu rekla Cezim, potem je bil Desim....no tako sem si jih zapomnila po abecedi čeprav je bilo samo pri prvih dveh tako. Ampak, vsi vemo kdo je Desim ;-).
Kaj mi je še fino tam? To, da imam protekcijo in dobim tople krofe od zadaj, tiste dva meseca k jih imajo - to so najboljši krofi na svetu!. To, da ko sem bila prejšnji mesec prisilno v postelji in sem poslala po torto očeta, so prepoznali moj avto in so mu dali tisto torto, ki jo jaz jem - punč torta je zakon, in seveda so mu dali zraven še ježka, ko jim je rekel, da je ježka ne bo, mu je povedal, da to kuča časti, ker je za Ajšo in Bajko (pač če prideš vedno po "robo" in ve kaj je zame, kaj za brata, logično da ve kaj je tudi za tamamli). Evo to mi je všeč, da ljudje točno vedno kaj rabim. A ni smešno kako majhna stvar ti razveseli življenje. In res je ne peljem vsakega na kavo v slaščičarno, ker tudi vsakega ne povabiš k sebi domov.