Tekmovanja v poslušnosti in agilitiju priznam, me ne fascinirajo več toliko. Me pa zelo zanima, ali bo uspelo eni punci pristati na stopničkah. Iz srca ji privoščim da ji rata. Predvsem pa čestitke slovenskemu sodniku, da ji je dal 100 pik na sledi, ker saj si jih je verjetno zaslužila, če si jih pa ni je pa prav, da je spregledal kak kiks, je le naša! Pa še nekaj je, njen, hmm sedaj je moderen termin intimni spremljevalec se bo lahko kitil, da je naredil svetovno prvakinjo al pa podpraviknjo. kako žalostno v tem svetu je, da bo on pobral zasluge za to. Punca mlada si še in ne daj se!
Najbolj sem bila vesela, da sem srečala ta visoke živine iz vojske, niso me pozabili in še vedno me imajo radi, lepo je to čutit res. No pa ena vojakinja veterinarka gre na svoje kmalu in sva se pogovarjali, da mi bo dala popust za tečajnike.....super, tečajnikom je treba ponudit še kaj več kot le lep poligon in strokovne nasvete.
Najbolj od vsega pa se je splačalo priti zaradi štantov, ki so bili ja, glede na to, da je danes tretji dan prvenstva in veliko robe ni bilo več, je to podatek, da so bili kvalitetni. Kaj sem kupila? Za tečajnico brezrokavnik - jupi zame, da sem se zmenila z madžari, ki govorijo še slabše angleško kot jaz, pa ok mene ravno ne prodajo nikjer, pa tut zmenila sem se do sedaj še vedno vse. Tokrat nisem mogla zamahnit z roko in it dalje, kot v Celju za postelje. Mislim, da ji bo prav. Potem sem nakupila še aporte za tečajnike, pa žogice. Na drugem štantu so imeli cunje, pa povodce, pa spet aporte, pa....jao....spet je šlo 100 pa še mal evrotov od mene....Ena jopca je mogla z mano, mi je zlo žal, ampak na hrbtu je pes, ki je na markerju. No še en podatek, 5 ur od takrat, ko sem jo kupila ni bilo niti ene take jopce velikosti L več. Jo je hotel še brat in sem klicala če mi jo kupijo....ni šlo, niti ene barve L jopc ni bilo več. To je pa zato, ker je kvalitetna in poceni.
No o cenah.......pivo na prizorišči 3€, 150 m stran pa 1,20€. In potem se čudijo zakaj pri njih ni nikogar, pri sosedih pa čakaš na pijačo tako dolgo, da nikoli ne smeš priti tja žejen.
Hrano moram pohvalit, ker je bila odlična....pač sem dobila kartno, pa bon za papico, pa še moji vojaki so mi dali nekaj za popotnico....če sem poštena jih pogrešam zelo. Pa še neka jsem ugotovila ,n oto sem gledala že nazadnje, ko sem bila na unem koncu. Ta mbejbe padajo na vojake(saj to verjetno vsepovosd) in res so fantje dobili dobre deklice. Je pa kot kaže tam še res neosnaženo, ker sem danes videla že tretjega vojaka, ki ima 3 troke. Tak oda je tisti konc ploden - aj pa je kaj takega v vojaški hrani ;-)
Ko sem šla mimo enega štanta sem pogledala stran, ker mi je nekaj takoj padlo v uč, ampak nekaj v življenju sem se naučila. Če ti nekaj pade v uč ti ne pade z razlogom.
In mi je:
Moder aport in da ne gre z mano? Kdo je mahnjen na modro in komu paše modro?Vse se zgodi z razlogom......tut to, da sem najprej mislila, da bomo šli tole pogledat kot skupina tečajnikov, pa se je vse skupaj drugače izcimilo. Ker če bi imela s seboj "otroški vrtec" verjetno ne bi mogla tega dneva doživet tako kot sem ga.
Pa še nekaj mi je všeč....kolegi kinologi so me začeli pozdravljat nazaj in to celo naglas in vidno vsem. A sedaj ko je dokončno jasno, da ne bom šla v tekmovalne vode se me pa spet pozdravlja? Kako smo si različni....jaz bi verjetno bila "sluzasta " s konkurenco ne z nekom, ki je pač tam zato ker je.....Manjka jim še taktike, ampak....z leti vse pride.
