Pršu je

jaaaaaaa no res je pršu v našo ulco, in je čisto vso prehodil....je reku, da bo naselje zaščitil....ja itak da ja, pozidaš ga okoli in okoli, postavil protihrupni zid in eko.....obzidje je narejeno in najboljša zaščita naselja tut. Samo unim k grafite rišejo mormo rečt, da nam na zid narišejo drevesa.

No tako, ko se delam norca iz vsega takrat začnem pista ali pa konec koncev tut govorit v neki spakedralščini. Tako kot sem se danes ujela, da proti koncu tečaja začnem klet v primorščini i sem morala prav pomislit zakaj. In vem zakaj, ker sem poslušala svojega vzreditelja na podobnih detaljih kot jih jaz delam na tečajnikih in enostavno moraš popizdit. Me ma občasno, da bi koga dobesedno prijela in vrgla ob drevo - evo sedaj vem zakaj nimam stene na poligonu, ker bi bilo večino tečajnikov, sploh moškega spola prilimanih tam gor.

No danes je kar lep dan za mano. Bila sem v gruči vaške skupnosti, ki je sprejela smejočega gospoda, ki je fantastičen glumac. In spominja me na mojega prvega ortopeda. O pozdravljena, kako ste....lepo nasmejan in prijazen....na koncu pa lepo izstavi račun za nič. In isto je bilo danes.

Le da je začel smejajoči gospod govort o človečkih ki so jih lani selili in je s tem preusmeril pozornost v čisto drugo smer. Ampak ljudje ga pa imajo radi.....ker se smeje in si je vzel čas za nas.
"Če hočete ljudi razveseliti, jim pripovedujte o velikih nesrečah, ki so vas kdaj doletele." (Schopenhauer)