torek, 27. maj 2008

Spet je luštno

Pred kratkim sem govorila o tem, da so dobri letos, no saj so vedno, ker jim drugega ne pustim. In res je, da moramo pazit, da treningi ne bodo šolski, o tem se že pisala. Prav nič šolski niso.
Zakaj šolam pse tu kjer jih in ne kje drugje. Ker bi drugje malo čudno gledali da namesto da se učimo za izpit delamo tole:in ko imamo žogice dovolj, vzamemo še frizbi:
Ker pa šola ni samo delo, imamo tudi igranje
In tisti, ki pridejo do tega, kar smo imeli danes, da so lahko metali žogice čez pse in se zabavali lastniki, tisti sodijo med elito.
Eni se prišlepajo, eni si to res zaslužijo, važno je da so vedno vzponi in padci in na koncu nasmeh na ljudeh.
To je tisto, kar mi je važno, da je smeh, da je zadovoljstvo, da je sprošenost. Vsak človek ima pravico enkrat v življenju naredit nekaj narobe, jaz sem bonus izkoristila in ne bom ponovila napake. Delam za ljudi, čeprav ne mislijo vedno tako. Ampak to je nekako tako kot tale Goethe-jev rek: Stvari, ki pomenijo največ, ne smejo biti v oblasti stvari, ki pomenijo najmanj.