sreda, 14. maj 2008

Želja

.....se mi je izpolnila. Če si 5 let skoz v družbi fotoaparata potem padeš not, no saj meni niti ni problem pasti not, če mi je nekaj zanimivo. In takrat sem padla not.
Ampak tako kot sem padla not sem to tudi zamrznila in zavestno pozabila vse skupaj. Samokontrola je moja vrlina baje. No kar je. Ko se nekaj odločim se to zgodi, pa magar neko znanje, ki ga imam izničit in ga nimam več in se res potem ne spomnim več nič.

No in želja je vedno kdaj pa kdaj sekala ven in vedela sem, da ko bo čas bo tudi to uresničeno.
Letošnje leto je leto užitkov in izpolnjevanje želja. Čisto res me nič ne boli glava, ker sem v zadnjem mesecu zapravila jurja zase. Tako dobro je končno ne delat nekih velikih stvari, ampak fotkič bi, prav ga bomo pa mel. In ga mam.


In ker sem trmasta in ker sem karakter, sem šla stran od firme, ki jo poznam in ki sem jo deloma vajena. Ker če smo že v letu sprememb naj bodo tudi pri takih stvareh kot je firma.
Itak da sem že padla not in da sem najprej na sprehodu naredila poslovilca od starega fotkiča in si naredila še nekaj fotk v spomin.
Nič več slabih fotk zaradi švoh fotkiča. Sem jih že naškljocala kar nekaj, tut probala že fotkat črnega in belega psa, sem itak da že nazaj not padala, in že razmišljam o boljšem objektivu in še eno bateriji in .....vse bo, ker ko si iskreno nekaj želiš in ne presegaš svojih zmožnosti vse dobiš.
Danes je tako lep dan, čeprav se je začel s solznimi očmi.
Tista stvar, ki je zaenkrat še skrivnost....tut tisto ne bo več dolgo, ker manjka samo še ena stopnička pa pravi trenutek, da pride na dan v vsem svojem sijaju, ker je vse tako, da bo sijalo.
Spet je želja bila iskrena, realna in predvsem moja.....to kar sem si želela sem dobila danes, kapo dol, hvaležna sem za take ljudi in to je del tega ko pravim, da se dobro z dobrim vrača. Danes se je, ker je tudi počasi že čas za moj čas.


Bojevnik ima čas le za brezhibnost; vse drugo namreč izčrpava njegovo moč - brezhibnost pa jo povečuje. (Carlos Castaneda)