torek, 20. maj 2008

Pospravljanje

Nekatere to pomirja, no mene pač ne, ampak ko ne vidiš več stene, ker je toliko stvari po policah in ko za mizo ne moreš niti več odložiti pilice za nohte, ker ni več prostora je končni čas, da si pač vzameš dopust in zagrizeš. No včeraj bi že morala, ampak 70% dela je dobra organizacija, sem včeraj pač vse skupaj organizcijsko dala čez.In tko je spet moja miza rjava, stena za njo plava. Okno je pomito, jutri me čaka samo še nekaj malih popravil - no to mi je všeč in pa eno omaro še pospravim - oziroma za menjam stvari.

No tako gladko vse seveda da ni potekalo, ker je bil dan kar naravnost za spat, samo ker sem se odločila da bom, sem. No resnica je pa........da nisem imela srca tole premikat in sem pač začela pospravljat sobo. To je pa tko, če si predober.

Vreme je bilo pa res al za pospravljat al pa za spat. Vseeno pa nam je uspelo popoldne imeti lep trening, čeprav so ljudje čedalje bolj ....no s tem pokažejo spoštovanje do človeka in svojo naravo....ker vsaj osnova, sorry ne bo me si pa zasluži tudi tisti zadnji garjast pes, če se trudi za njih.
Življenje jim itak vrača vsak dan sproti tako kot se kažejo sadovi dela na poligonu. Danes je mali iris postal moder in moje delo dobiva neko zaključeno celoto.
Ne umakni se zlu; še drzneje mu stopi nasproti. (VERGIL)

Zlo je pa lahko pospravljanje, lahko odnos med ljudmi, lahko....no dokler sam sebi nisi zlo, je vse OK.