torek, 6. maj 2008

Igrati boga

To se mi občasno zgodi, da me postavijo v funkcio ko moram igrati unega, ki naredi odločilni korak.
Pa kdo sem jaz, da bom nekomu povedala tisto kar mu gre, mu postavila špegu pred faco.
Ok, saj imam pomoč, in ker nihče noče biti usran z mano na čelu, pa čeprav si vsi želimo isto prelagamo odgovornost na funkcije. Ok ker sem pač zadnji člen v verigi sem tokrat jaz igrala unega, ki odloča. Bomo videli ali je bil ultimat dovolj močan, da bo delal tako kot je treba. Ker drugače bo pač šel. Simp k pasulj, pravil se je treba držat.

Kako bi občasno rada to naredila še na poligonu. Al bo tko al pa pejt. Tko ta zadnji mesec pred izpitom se občasno počutim, kot da delam z ljudmi iz Levca no. Pa res jih spoštujem, vsakega posebej ker vska jim čast, so karakter, imajo voljo da so zdržali ta nori tempo in visoke zahteve skoraj da perfekcionizma.

In kako naj igram Boga in naj skoz Ajši govorim da ne sme, da mora hoditi kot penzionist, da ne sme zateči. Ne morem, ker ....ker se ji bo zmešal in ko nisem bila dovolj pazljiva sta si privoščile..



Vet, ne me ubit, ampak rana je res ok. Nič se ni odprlo, vse je lepo suho. Res, prisežem pri Ajši in Bajki. Rana ni nič podminirana, lep filmček je čez tko da.....no ko je zacvilila je nehala tečt.

Ne morem vedno igrati Boga. Sploh pa ne takrat, ko sem preveč čustveno vpletena v to.