Potem:
A ne, se vidi razlika. Končno, ampak res končno lahko rečem, da se vidi nekaj dela na poligonu. Saj največja razlika je, ko se je pokosilo, s tem pa so prišli na dan še ostali tisti skriti detalji.Cel dan sem preživela na poligonu in pivo po opravljenem delu je sedlo.
Kaj je še novo? No taka obvestila na poligonu niso ravno običajna.
Če je bilo pa res. Mahagoni.....ko bog mi jih bodo ukradli!
Samo je pa res, da kar pogrešam marjetice iz trave, ki so bile tako luštkane.
No pa še nekaj novega je danes, poleg vseh rožic ki so prišle ven, je Jan podtaknil še ene..smrdljivke (ma da ni klopov več ker jih je prav obupno veliko). Pa nove so jagode, rabutala sem sadike, ki sem jih videla čez cesto. Pa borovnice bomo tut meli - če se bodo prijele. No če mamo jagode in borovnice, na manjkajo še maline - bodo.
Ajšika pa....njena rana je malo slabše ker je na eni strani nekaj odprta in je spet malo mokro. Ampak je pa drugi del čisto suha.
Tko je to, enkrat bolje drugič malo manj bolje. Tako kot na trenigih. Važno je pa, da je poligon sedaj tako lep, da se splača pridt sem zaradi lepote narave, ki jo mestni ljudje ne vidijo več.
Včasih moraš narediti korak nazaj zato, da greš lahko dva naprej.Tega ne razumejo vsi, in mečejo puško v koruzo ob tem. Nobeno juho ne pojemo takoj, ko se skuha in vsaka stvar ima naslednji dan čisto drugačen obraz kot takrat, ko ne vidiš smisla.
Velikokrat sem se spraševala zakaj sploh rahljam zemljo, pa strižem travo, pa nekaj rožice sadim. Danes, ko je poligon dobil pravi videz si pravim pa zakaj še nič ne cveti ker bi bilo pa res že kičasto.
Sosede se že ustavljajo in občudujejo moj park....končno spet pozitivno govorijo o meni ...a ni grozno, da mi mora drug travo pokosit, zato da sem jaz kao sedaj tista, ta pridna. Tiste drobne stvari, očem zaenkrat še skrite, tiste pa ne vidi nihče.
Tako kot ne vidijo malih napredkov psov v šoli, hočejo da se premikajo skale. Samo ko se premakne skala se spremeni gora. Te pa nočejo.
