Recimo v šoli rabiš povratno informacijo, da veš kje si, če je ni pač ne moreš spremenit stvari in gre vse skupaj lahko tudi svojo pot ki je lahko napačna. Saj ni zavestno napačna, ampak tok obrne tja kamor te vodi in včasih ni povratka. Pa ni nič narobe, brez skrbi, samo razmišljam o tem, da rabimo podporo.
Sploh pa če delamo nekaj kar človek ne dela ravno vsak dan. In kar ni čisto tko običajno in narejeno z levo roko, rabiš suport. In tako kot v nesreči spoznaš prave prijatelje tako tudi ob takih stvareh spoznaš kdo je tisti, ki ti je lahko v podporo. Tokrat sem spoznala koliko ljudi me podpira in koliko ljudi mi ni čisto nič fovš, ampak je res veselih zame. No, na žalost je pa vedno tudi un drugi pol, na katerega računaš, s katerim si želiš to deliti, pa.....jebat ga, se zgodi tudi najboljšim. Vsaka stvar je za nekaj dobra in take stvari te naredijo močnejšega, ker tisto kar te ne ubije, te naredi močnejšega. In potem ti lahko ljudje zavidajo od kje ti ta moč, vstrajnost, jaz temu pravim karakter....življenje te naredi takšnega.
Tako kot sem presenečena koliko ljudi mi pomaga pri dolečnih stvareh. In to brez da bi jim kdo kaj rekel, ali mogoče namignil, da rabim pomoč. Ker jo niti ne rabim, ampak so slišali kaj iščem in so kar sami začeli hodit. Take rabim, ki mi pridejo s konkretno stvarjo ne pa kako to bi. Vsak dan sproti me presenečajo skoraj da tujci, no niso ravno tujci, ker se poznamo, ampak nismo pa povezani. In predvsem me preseneča to, da so ful ponosni na to, da so lahko del zgodbe.
No danes je čas, da pokažem svojo novo drogo, no sem jo že, ampak njene učinke pa ...se kažejo vsak dan v boljši podobi
No že dolgo ni bilo nič novic o Ajšini nogici. V bistvu je bolje, čeprav se je odprla še ena ranica, ampka...to ni nič proti temu kar je bilo. Mažemo dalje in smo še vedno lepo v povoju in s čevljčkom.Pri vsem tem kar se dogaja zadnje čase in koliko enih misli imam v glavi sem lahko vesela le tega, da mi bigli pač večkrat letijo po mislih in da jih imam vedno pod kontrolo. Včasih vodenje za kratek čas prevzame kdo drug in priznam take cenim, ki mi ne začnejo pametnovati kaj in kako, ampka rečejo lej tko pa tko, to lahko, tega ne moreš. Ali pa, ne da začnejo razlagat lej poznam tega in ti bom zrihtal kontakt in se meni sama, ampak mi pridejo že z okvirno stvarjo k meni. Sedaj rabim, ljudi akcije ne filozofiranja. In prihajajo, tako kot sem rekla, tisti za katere bi rekla nazadnje da bodo.
Zaupaj svoji osebni moči. To je vse, kar v tem skrivnostnem svetu sploh imaš. (Carlos Castaneda)
