Včeraj smo mi rekli, da so v eni strcuni rozce poceni in res so nekaj čez euro. Grem jutri spet tja, ker je čisto drugače če je pisano in bo še pisano.


Popoldanski trening se je končal krvavo.




Slike lahko lažejo in to sploh ni preval, ampak slika upora.
Ko jezi zadiši kri, je ni več mogoče prekriti (Seneka)
Včeraj sem že opozarjala, da so psi živa bitja, ki jih moramo spoštovati in predvsem moramo gledati prvo na njih.
Pravim, da se trudim razumeti pse in nekoč si bom dala tiskat kapo kjer bo spredaj nasmejan pes, zadaj pa napis, probam ga razumeti. In moramo razumeti to, da sedaj res že vse znamo in da če mu ne povemo kaj hočemo od njega nam bo povedal, da nas ima dovolj, na svoj način. Z zobmi. To pa boli.
Po drugi strani pa bolj kot razmišljam bolj mi je jasno, da če se že v medsebojnih odnosih ne moremo odkrito pogovoriti in povedati določene stvari en drugemu, kako bomo to povedali nekomu s katerim ne moremo komuinicirat na isti ravni. To je skoraj tako, kot povedat kitajcu nekaj. Vsak govori svoj jezik, govorico telesa nimamo iste, potem pa ...težko je razumeti pse, res je. Samo če se potrudiš in si odprt, se ga da. Predvsem se ga pa da veliko prej kot človeka ker pes ne laže, pes ne igra, no igra, ampak na odkrite karte. Mogoče je to tisto kar nam občasno zamegli pogled in možnost razumevanja in sprejemanja. Odkritost in odprte karte. To je tisto, kar smo človeštvu že skoraj odvzeli.