Z Ajšiko pa sva si privoščile solo sprehod. Prav smešno kako sta ena brez druge po malem zgubljeni. Saj na začetku je fino, potem pa jima kar lepo manjka.
Avto je končno samo moj
Ampak vseeno mi manjka Bajka
Danes imamo rumen povoj. Se mi pa zdi, da ni nekega napredka na rani. Zjutraj je bila taka:
Zvečer je sicer flajštr moker, rana pa tako kot včeraj zvečer, tako da gremo na bolje.
Ampak jo lepo zavijemo nazaj in se celi.
In bile sva spet zunaj, tile kratki sprehodi so prav luštni, vmes sva se tudi česali.
Dobro da kraj kjer se česemo, ne najde veliko ljudi.
Tako mi gredo dlake ven, no to je moja podlaka
Takole več kot nazorno pokažem, da je dovolj česanja
Samo kaj ko se nič ne pozna, da sem počesana. No se nimam rjave barve vmes in sem sedaj res železno siva.
Pa je za nami še en dan bolnišnice na robu gozda.Vmes sem imela še šolo, naši treningi so čedalje daljši in danes so se naučili vse kar morajo znati. Sedaj jim ostane samo še vaja, vaja in še enkrat vaja. Jezikanje pri vsej stvari je sicer moteče, ampak ok, če misli, da je treba, pa naj. Nekako je potrebno sprostiti energijo v sebi.
Ko govoriš, morajo biti tvoje besede boljše od molka. (Arabski pregovor)
