O tem napredku govorim. Rana je suha in končno nič ne pride čez.Tudi oteklina lepo zginja in jutri imamo pregled pri vetu. Upam, da me ne pokliče prezgodaj.
Ajšika ima že pol kufer mirovanja in čisto jo razumem, ker ga ima jaz tut.
Ne morem se upreti temu pogledu
Si zasluži malo nagrade, ker je bila tako pridna te dni. In potem je tako srečna.
Smo morale izkoristit lep popoldne, ko bi načeloma moralo deževati. Ker bomo baje kosili čez praznike, sem odmaknila špago na poligonu. Prav lepa prepriga je, upam da bo pokošena v petek in da mi bo uspelo neposlušne tečajnike prepirčat, da še malo ne hodimo po nežni novi travici okoli koluta. No ja, upanje umre zadnje, mogoče bodo pa spoštovali to, da se nekdo trudi.Če mi je pa danes uspelo kmeta nategnit, tako kot sem kot kaže ga, bo pa moj parking za 60€ ne samo brez vode, ampak tut ozelenelo.
Tudi bejba ki mi je 10 dni nazaj grozila je danes dobila v celofan zavito grozilno pismo in se je nazaj potegnla.
Ob taj učiteljici sem se nekaj zelo pomembnega naučila. Nikoli ne napadi na prvo žogo, ampak počasi in prefinjeno. Takrat pa usekaj tako, da se niti sam ne zave kako se je nategnil.Nikoli se ne pogajajmo iz strahu, vendar se nikoli ne bojmo pogajati. (John F. Kennedy)
