nedelja, 6. april 2008

Nedeljsko popoldne

Ob nedeljah popoldne vrtijo stare slovenske filme in danes je bil Učna leta izumitelja polža. Prav na smeh mi je šlo, ko sem se spomnila svojih besed, da bo letošnje leto leto izumitelja polža.

No ja, saj mogoče pa je. Vsak dan se naučiš nekaj novega in prideš do novih spoznanj.

„Hipec navdiha, potem pa brez oddiha!” (Neznan avtor)

Cel vikend sem bila na poligonu in niti enega tečajnika nisem imela. Ok v petek enega in po njem se je vse skupaj šele začelo.

No nekoč sem že rekla, da te bolečina ne sme ustaviti pri ničemer. Pa naj bo to telesna ali pa duševna bolečina. Katera je bila moja ta vikend? Ma bolela me je roka, saj bi bilo že čudno da me ne bi, če sem se užgala z mačeto po njej. Sicer se na ven skoraj ne pozna. Spet se me ne sme pojest, pa še z eno kremo si mažem in to je to, krema pospešuje razgradnjo krvnih strdkov in zato tudi modrice skoraj ni več. Led je pa itak moj prijatelj vedno in povsod. Pa saj ne morem na urgenco it, ker me bodo res enkrat samo še na studenc odpeljal. Pa kod mi bo verjel da sem normalna če pridem tja, da sem se z mačeto užgala, pa nisem delala samomora, danes bi me skoraj srna podrla, ker mi je skočila pred nosom iz grmovja - si predstavljate ksihte na urgenci....sem padla in si zlomila roko ker me je srna podrla in pred leti mi je rotvajler zlomil nos. aja pa ugriznil me je pa skoraj slep pes..... Vsak je svoje sreče kovač in toliko pa že vem, da mi samo redki verjamejo vse to, tako da je ne izivam in grem tja res ko je nujno.

Vse je poplačano, ko vidiš da si nekaj naredil in tudi če tega nihče drug ne opazi. Res sem morala še doma travo posjati, da ne bom poslušala staršev, da doma nič ne naredim.
Želim si, da bi mi prišle sončnice ven in bi bil rob poligona sončničen. Ko sem bila dopoldne v trgovini (če zlomiš štil od grabelj moraš kupiti novega) sem videla seme sončnic. Sevada sem dobila preblisk, da so lahko na poligonu tudi rožice. No pa meta bo tudi rasla, pa kamilice tut. Bom videla če mi bo kamilica zakamuflirala vonj nečesa, kar mi draži nos na poligonu.
Aja pa mogoče bo sončnic več, ker sem vso ptičjo hrano, ki jo imam od zime vrgla okoli poligona, da mi packi od ptičov ne bodo trave jedli.

Zakaj je bil ta vikend še zanimiv. Ker so na ulici vsi nekaj delali in dejstvo je, da se sestava zraka spremeni če sta dve osebi preblizu skupaj. In to je po eni strani tako malo smešno po drugi pa zelo moteče. Spet smo pri bolečinah neizživetega in hkrati izživetega, saj nikoli ne veš kaj je dobro. Da bi al da ne bi.

Zato je poligon kar lepo zatočišče pred vsemi in konec koncev tudi pred sabo. Pa saj si mora vsak najti nekaj kamor se umakne al pa zbeži, ko so bolečine prehude.
Ajša je cel vikend delala zobotrebce, Bajka je bila pa na straži in ni čudnega, da je ko je prišla domov, svojega novega prilatelja le objela in padla dol.