Bežanje

Ja, tko nekako lahko opišem današji primer. Človek mi en mesec "teži" po telefonu. kliče res ob vseh urah, ker nama ni uspelo priti skupaj ali zaradi vremena ali zasedenosti, sva na vezi po telefonu. Končno pride dan, ko se srečamo. Ampak to srečanje ni bilo čisto tako, ko si je mogoče on predstavljal saj je njegov pes pokazal tisto kar si ni mislil. Pa da se razumemo, nič takšnega, le ni ubogal odpoklica in podrejal je, ampak nič tako groznega, da se z minimalno dela ne bi dalo zrihtat. Itak, da mi je cel mesec razlagal, da sedaj se bo posvetil psu, da ga vzgoji, ker če ga je že vzel je to njegova dolžnost.
Ja pa jade je. Ker ga ni bilo v šolo sem mu poslala mail in odgovor je bil....ni me bilo, ker smo psa oddali.
O madona, ni čudnega da imamo tako veliko neodgovornih otrok, če so starši taki. Ena mala težavica, ko bi moral vsak dan si vzeti 5 minut svojega časa, deloma spremeniti način življenja in.....dajmo oddat psa.
Pa kje za vraga imate možgane, da ne premislite predno psa pripeljete domov, da pes zahteva tudi kaj vašega časa, kakšno odrekanje in ja.....delat je treba.
In matr vam ljudje neodgovorni....kako oz bolje kje imate srce, da si lahko po treh mesecih premislite in ga oddate. Kako vam privoščim, da bi vas pošteno zajebal človek ki ga imate najraje na tem svetu. Ja taki niso za drugega kot za to, da si dajo štrik za vrat in zginejo iz tega sveta. Ker so samo za škodo!
O človek, bedna enodnevna muha,
ti hlapčevsko niče, ti cvet napuha,
kdor te pozna te s studom zapusti,
ti kepa poživinjene prsti.
(Byaron: Napis na spomeniku novofundlanskega psa)