Vsega po malem

Zjutra tekma relly-a na Kd Domžale. Verjetno se mi mora zdeti fino, ker je sodnik, pardom sodnik pripravik prišel do mene, mi stisnil roko in mi rekel v čast mi je. Meni tudi, priznam, ker mi sede, ko vidim da so ljudje veseli, ko me vidijo in vem da tip ne laže, ampak res tako misli. Veliko jih je takih, ki mi ne sme v javnosti priznati, da me cenijo zato, ker sem si upala naresit to kar sem. Vsi imajo isto možnost.
Tekma, kot tekma, saj nisem bila dolgo, kakšno urco. Pogledala par psov, nekaj jih pofotkala, je smešno, ko si v položaju bivših, ampak ok. Smešno, ko si želijo bit prijazni, pa se spomnijo, da smo bivši. Kako se svet vrti...a ne?Fascinirala me je Maja s svojim delom. Lepo ju je bilo gledat.

En veteran Sambo.

Popooldne sem šla pogledat nosečnico. Temperatura je že 36, tako da smo na stand by. Komaj čakam, da vidim te male bele bibe.

Zvečer sem imela pa eno lepših šol to sezono z njimi. Se vidi, da smo sproščeni in da uživamo v tem, da se pokažemo kako napredujemo.
Ker sem o današnjem dnem napisala reportažico, jo ne bom pisala še enkrat, ker se mi malo več ne da. Tudi tole bo kmalu v kategoriji bivših, ampak tukaj je in uporabljajo ga, doker je. Današnji trening


Lepo je biti pasji v pasjem svetu res. Samo kaj, ko nekateri mislijo, da sem kandelaber, da lahko ščijejo po meni. Pes je v zahvalo, ker je postal naš spremljevalec dobil ovratnico in špago. Saj ljudje nismo kaj veliko boljši. V vsaki stvari že skoraj iščemo koristi in prijateljstvo ni več zaradi ljudi, ampak koristi. Samo taki so kmalu v kategoriji bivših in koristi, ki bi jih lahko od tega imeli zginejo, lahko pa ostanejo kakšna polenčka, ker tisti, ki ti prinese koristi ima ponavadi veze.

Izkušnja je najboljša šola. Samo šolnina je zelo draga. (Sartra)