Ja, to sem jaz. Dopoldan preživela na poligonu, da sem dokončala včerajšnje delo.
Rezultat je ta,da sem prav neumno opečena po rokah in na križu imam 2 cm opečeno črto. No to je na meni v moje kotičku pa tole:Brez njiju itak ne gre in ne vem kaj si ljudje mislijo, ko nas vidijo iz ceste. Karjola, polno orodja, voda, zemlja, 2 psa. No še enega smo dobili na obisk, pa ni prestoil več kot 2 metra poligona, najbolj pa me je presenetilo to, da človek pa tut s ceste ni smel it. No jaz bi se tut ustrašla teh dveh buč, priznam.Po končanem delu, smo se še malo razigrale in moral sem morala narediti še ene par fotk. Komaj čakam konec drugega meseca, ko dobim boljši objektiv.
Bajka v elementu
In pa travniške rožice.
Zakaj komaj čakam objektiv, ker bodo te žuželke še bolj vidne in še boljše fotke bodo.
No pa na krščeno nisem pozabila. Sedaj je tudi njihova familija popolna in sem častila za krščenko. No Katja in Jure pa mene večerjo. Dobr, da je Jureta bolj malo doma, ker me zadnje čase vedno nahrani, ko pridem k njima. Lenka pa raste danes mi je že dala lubčka. Kako luštkan mali jeziček ima.Spremljanje novega življenja preko Lenke me pomirja in danes ko sem jo vzela v naročje sem že čutila tisto, ja to je mala bučka. Že sedaj mi je hudo, ko pomislim da bo šla, da ne bo ostala doma in, da je mogoče ne bom potem nikoli več videla. To se je zgodilo z enim mojim mladičkov Bai, čutim, da se ima ok to je pa vse.
Amapk dokler bo doma in dokler bom imela možnost biti z njo ji bom dala vse kar ji lahko dam, ker tudi živali si zapomenjo vse. In to da ji poklonim ljubezen je najmanj kar ji lahko dam.
Ko posvečate pozornost okolju, zvokom, vonjemi n občutkom, ki vas obkrožajo, resnično zaživite v danem trenutku (DeepakChopra)
In to je to, carpe diem!