Ok pustimo fotkič vseeno pač kje si, se postaviš in fotkaš. Všeč mi je, ne všeč...toplo mi je priti v Kd Domžale, ker sem tu začela svojo kinološko pot. Nazaj se tu počutim toplo, ker je tu en moj kolega in, ma je drugače če te nekdo z nasmehom pozdravi, ko te vidi. In presenečena sem nad "starimi" ljudmi iz društva, ki me cukajo za rokav in pozdravljajo. Ma klinc starci so še vedno face, veliko bolj kot mladi kinologi, ki jih bolk k za kolegialnost in za skupnost. Tastari pač zakurijo roštilj in delajo za pivo mladi pa....če nimajo od tega koristi ne delajo.
Slike so uspele, komaj čakam nov objektiv. nekateri si bodo mislili da se spet preseravam, ampak.....požrejo naj se, je moj denar in lahko počnem z njim kar hočem. Še nekaj fotk
Drugače pa čakam, čakam na več stvari.Ena je petek, da imamo izpit. Druga je sobota, da zaključim tečaj in zadiham na polna pljuča.
Tretja je pa sončnica, ki se mora odpret in upam, da mi je ne ukradejo.
Moji lubici
In Bajkina tačka
Pravijo, da kdor ne ceni majhnih stvari velikega vreden ni. Včasih se sprašujem kdaj bo prišlo tisto dobro, ker se dobro z dobrim vrača.Pa saj prihaja vsak dan v majhnih oblikah. Ko se lahko z nekom pogovarjaš odkrito, ko ti zaupa svoje življenje, ko te vpraša za mnenje, ker mu tvoje mnenje nekaj pomeni.
Ko te ustavijo ljudje, ki so gledali tvoje začetke in te niso pozabili. Ko ugotoviš, da so si ljudje zapomnili tvoje ime in ko vidiš, da želijo da še ostaneš in ne greš.
Ko gledaš naravo kako se pripravlja na veliki pok- odprtje cveta.
Ko te gledata tvoji ljubici s svojimi lepimi učki.
Ko.....ko si srečen, ker je za tabo še en lep dan malih dobro, ki si jih dal in ki so ti jih dali.
Ker dobro se z dobrim vrača. Slabo pa pozabiš.
