Bajka: Grd dan z lepim koncem

Včeraj sem se odločila, da če mi danes pokaže, da hoče it, jo bom pustila da gre.
Zjutraj je šla prav lepo po stopnicah in tudi lulala in kakala je lepo. Za zajtrk sem ji dala čokolešnik, da dobi topel in lahek obrok. Vse je pojedla in hotela je nazaj gor. Če ona hoče, jaz naredim :) Peljala sem jo gor, zamenjala vodo in šla še po Bajko. Ajša v bratovi sobi, Bajka pri meni. Zmotilo me je, ker sem slišala da nekaj liže. Vstala sem in šla do nje. Pregledal sem tačke, pregledala tla, pa ni bilo nikjer nič mokrega. Šla sem nazaj spat, pa me jo zopet zmotil isti zvok. Tudi tokrat nisem ničesar našla. Pomisila sem že, da ji je mogoče ušlo, pa ni bilo nič mokro po tleh.
Ob devetih smo šle normlano lulat in kakat. Glede na včerajšnji dan, ko res ni šla več kot 10 m, je danes kar hodila. Ko smo prišle nazaj je popila vodo in legla na stopnice. Ker sem se šla preoblečt za v šolo, sem jo pustila tam. Včeraj je bila cel dan na stopnicah in kot kaže ji paše tam.
Predno sem šla v šolo sem jo pobožala. No hotela sem ji dati lubčka, zato sem jo prijela pod vratom. Vse je bilo mokro. Pogledam roko, nič posebnega, povoham vodo, nič posebnega. Pomislila sem, da se je mogoče polila, ko je pila vodo, čeprav mi je bilo čudno, saj sem jo gledal. Obrisala sem jo z brisačo in šla v šolo. Že po poti mi je bilo čudno, ker je roka, ko se je posušila postala lepljiva. Še bolj pozorna sem postala, ko so jo vsi mladički prav posebno vohali. Čedalje bolj se mi je zdelo, da nekaj ni ok. Po šoli smo šli še na kavo, mene je pa čedalje bolj vleklo domov in v enem momentu sem dobsedno morala it. Nisem se mogla več zadržat.
Ko sem prišla domov, je bil oče pred vrati, saj je hotel peljati Bajko ven. Tam je bila tud Ajša. "Kar z nama hoče it", so bile njegove besede. Mene je pa kar katapultiralo iz avta, saj sem videla kako ji teče gnoj v potočku. Očetu sem naročila, da mi da brisačo, prijela Ajšo in začela iskati izvor. Kar teklo je. Nisem je mogla obrisat, ker je kar teklo.
Možgani so začeli delat 100 na uro, poklicala sem, ja lahko rečem, da mojega angela ali pa vodnika v tem obodbju. Šibala gor preoblečt hlače in v lekarno. Se mi zdi, da sem pokupila pol lekarne. Ko me je gospa vprašala če je to za psičko, sem samo pokimala, kajti mudilo se mi je domov.
Kot da bi Ajška vedela, da je to za njo je šla za mano gor. Škarje, razkužilo, umit roke in na delo. Hvala bogu oz. meni, da sem Ajško tako vzgojila, da mi res pusti delat vse. Najprej sem ji postrigla dlako, potem začela spirat gnoj, da sem videla ali je samo en izvor ali jih je več. Ker je bilo tega toliko, sem jo čistila kar z mokro brisačo, saj je gnoj kar bruhal ven.
Končno sem jo ščistila, da je nekako zgledalo in da se je videla res samo ena luknja. Naredila sem ji obkladek in jo povila okoli vratu. Odšla je k bratu in je zaspala. Na 10 minut sem ji previjala in čistila gnoj, ki je kar tekel.

Projekt je bil kako zafiksirat obkladek, ampak sem tudi to rešila. Res je pridna, da mi vse pusti.

Čez kakšno uro je bula že občutno splahnela in tudi Ajška je bila bolje.

Spet sem ji dala malo za jest, ker se mi zdi bolje, da ima več malih obrokov. Izpopolnila sem tudi ovoj okoli vrata. Bila je zavita v rjuho.

Ker je bila čedalje bolje se je začela premikat in tudi to ni bilo več ok.
Pa je bilo treba izpopolnit patent. Stara pižama, ravno prav mehka ovita čez rjuho in zavezana na vrhu.