Meni so moji tečajniki vsakič bolj všeč. Prosim jih za pomoč, oni pa to naredijo tako profesionalno, da si tudi jaz ne bi tako mogla zamislit. Res so najboljši.
Tokrat sem se osredotočila na horjulsko bando. Za eno je bilo vse skupaj hudo in je šla že prej nazaj. Ena je bila fantastična, druga malo manj. Ampak so mladičke in imajo čas.
Diva, Diva je pa tko dvojna psica. Po eni strani čisto sesuta, po drugi pa prav staff. Čedalje bolj se mi dozdeva, da je prišla v namenom v Polonino zavetišče. In da se to njeno poslanstvo začenja odvijat tako, kot se mora.
Do sedaj me še instinkt ni pustil na cedilu in tudi to, da ti je vse v življenju namenjeno z razlogom velja. Razlog je zelo očiten, vsi ga mislim da vidimo in vemo zanj. Vprašanje je ali se bomo prepustili tistim višjim silam, ki hočeš nočeš krojijo tvoje življenje. Bolj kot se upiraš, bolj te za ovinkom počakajo.
Opazujem, poslušam, čutim, ....vse gre v eno tako smer kamor mora in mislim da je prav tako.
Ko pridejo k meni ljudje, predvsem tisti, ki imajo težavnejše pse, jim kaj hitro povem nekaj. V življenju ti je vsak pes namenjen. Točno tak pes pride k tebi, ki ga v tistem obdobju življenaja rabiš, ki ti pomaga spremenit nekaj na sebi. Saj če ne gre zlepa, te pa prisili v to.
Že kar vidim kako se sedaj Ines smeje, ko to bere. A dejstvo je, da ji je življenje pripeljalo to psico zato, da se ona spremeni.
Zakaj je Polona dobila Divo? Ji povem v nedeljo na kavi in čedalje bolj me drži, da me ta moj čut ni peljal na limanice.
Zakaj je točno ena mladička prišla tam gor. Moje mnenje je, da naj ostane tam, ker je nekomu namenjena.
To, o čemer pišem ni neko zamorjeno verjetje v usodo, ampak sprejemanje življenja. Koliko let smo pluli proti toku in živeli življenja drugih oz. življenje, ki so nam ga določali drugi.
Ko pustiš naravi, da naravno naredi tisto, kar je naravno......je vse lepo in naravno :)
