Danes ponoči smo spet malo spali, saj je Ajšika jamrala in iskala lego, ki bi ji bila všeč. Čez noč se je bezgavka spet povečala. Zjturaj je jedla, a čisto malo. Takoj za tem je zbruhala skoraj vse. Opoldne sem ji dala čokolešnik, jed ki jo ima rada. Pojedla ga je. Sedaj za večerjo je dobila puranji faširan mesek, polnozrnat rižek in zelenavno juhico. Pojedla je vse.
A danes je res najslabša do sedaj. Leži na stopnicah, ne želi nikamor. Gre sicer na sprehod - no, gre toliko da se polula in pokaka, potem se obrne in gre nazaj. Hoče pa it z avtom. Zjturaj je šla peš, pa me je brat klical naj ju pridem iskat, ker je pri poligonu omagala. Ok, 400 m pa je do tja.
Danes sem vprašala prijatelja veta kdaj je dežuren in sem napisala, da se bliža slovo. Več kot očitno je, da se bom morala poslovit. Mogoče že jutri, mogoče že danes ponoči, posloviti se bom morala veliko prej, ko sem mislila da se bom.
Danes sem dobila verjetno znak od zgoraj. Klicala sta me bivša tečajnika, ki hodita k nam na sprehod, da je en par našel čisto malo kužiko in kaj naj naredita. Ker nisem ravno pri sebi, sem jima le odgovorila, da naj jo peljeta na Gmajnice. Čez 5 minut sem ju klicala nazaj, saj imata dva ogromna psa in bosta to naredila malo težje. Hitro sem se oblekla, vzela kovter in šla. Psička je bila čisto premražena in mokra, tresla se je kot šiba na vodi. Že po poti sem dala gretje na ful, tako da sem avto že segrela. Pupika mala, podobna je rotiju v glavo, tudi ožige ima take. Sedaj je upam da na varnem v zavetišču in upam, da ne zboli.
Ja, dobila sem dovoljenje od zgoraj. Enega sem rešila, sedaj se lahko poslovim. Ravnovesje je ustvarjeno.
Ja, iščem razlog, opiram se na najbolj trhle vejice. A vse vem. Čas je.
A danes je res najslabša do sedaj. Leži na stopnicah, ne želi nikamor. Gre sicer na sprehod - no, gre toliko da se polula in pokaka, potem se obrne in gre nazaj. Hoče pa it z avtom. Zjturaj je šla peš, pa me je brat klical naj ju pridem iskat, ker je pri poligonu omagala. Ok, 400 m pa je do tja.
Danes sem vprašala prijatelja veta kdaj je dežuren in sem napisala, da se bliža slovo. Več kot očitno je, da se bom morala poslovit. Mogoče že jutri, mogoče že danes ponoči, posloviti se bom morala veliko prej, ko sem mislila da se bom.
Danes sem dobila verjetno znak od zgoraj. Klicala sta me bivša tečajnika, ki hodita k nam na sprehod, da je en par našel čisto malo kužiko in kaj naj naredita. Ker nisem ravno pri sebi, sem jima le odgovorila, da naj jo peljeta na Gmajnice. Čez 5 minut sem ju klicala nazaj, saj imata dva ogromna psa in bosta to naredila malo težje. Hitro sem se oblekla, vzela kovter in šla. Psička je bila čisto premražena in mokra, tresla se je kot šiba na vodi. Že po poti sem dala gretje na ful, tako da sem avto že segrela. Pupika mala, podobna je rotiju v glavo, tudi ožige ima take. Sedaj je upam da na varnem v zavetišču in upam, da ne zboli.
Ja, dobila sem dovoljenje od zgoraj. Enega sem rešila, sedaj se lahko poslovim. Ravnovesje je ustvarjeno.
Ja, iščem razlog, opiram se na najbolj trhle vejice. A vse vem. Čas je.
