četrtek, 1. december 2011

Moram o politiki

Smo v glavnem tednu pred volitvami. In moram komentirat. Na plakatu ene izmed strank se mi smeji človek. Na plakatu piše : Vrnimo upanje Sloveniji.
Vse fino in fajn. Dober slogan, prav za ta čas. Toliko depresivnih ljudi in ljudi, ki res ne vidijo več svetle točke, ki nimajo več upanja, ni bilo že dolgo. Ne vem kako je bilo takoj po vojni, predvidevam da ne tako kot sedaj. So bili le veseli, ker so končali štiriletno vojno in so končno svobodni? Predvidevam, da so bili polni zanosa in elana, da bo jutri bolje.
Sedaj v teh časih, pa res že z lučko lahko iščeš človeka, ki ima upanje, ki verjame, ki vidi nekaj boljšega, ki verjame v to, da bo bolje.
In potem mi ob volilnem sloganu smejčka človek, ki je že nekaj let brez službe....če jo v tem času ni našel ali pa začel na svoje, kako naj me prepriča, da je upanje. Ma, ne more me vodit človek, ki nima vizije, če jo pa že ima, jo pa ne realizira.
Naj me vodi nekdo, ki je boljši od mene, naj me vodi nekdo, ki ima žar v očeh in ne posiljen nasmeh. Naj me vodi nekdo, ki mi je s svojim življenjem dokazal, da upanje je! Da nam ga ni potrebno vrniti, ampak samo pognati v višjo prestavo.
Kdo naj me vodi???
Bojim se da je čisto vseeno kdo. Ker je važno samo še krasti in ker je nepoštenost vrednota, ki šteje.

Če izhajam iz tega, da je smeh pol zdravja, potem naj bo Erjavec. Poka take iz srca, da se moraš smejati:)