četrtek, 22. december 2011

Dan z najdaljšo nočjo

Danes je ta dan, ko bo po njem res vse drugače. Ok vse ravno ne, veliko pa. Najbolj drugače bo to, da bo od danes naprej dan daljši. Komaj čakam, da ne bo več tema ob pol petih.
Prvi dan zime je bil zimski zaradi mraza. Sonce sem videla ravno toliko, da vem da je okrogel. No vsaj nekaj okroglega je hotelo priti čez meglo, pa ni šlo.
 Popoldanski sprehod bi bil lahko čisto pravljični. Srečale smo princa na konju. No, res je bilo tako :)
Ful lep konjiček ;)
No, tako kot sta prišla, sta tudi šla..toliko o princih na konjih:)
 Ajša se je v teh letih že naučila, da je stalnica le to kar si sama naredi - palčka in je žur
In to znanje je prenesla tudi na hči
hahaha meni mati čedalj bolj govori, da sedaj je pa že čas, da kakšnega najdem. Saj bi, samo kaj če me v gozdu ne najdejo. Ko me najdejo, gredo pa naprej :))
Čisto prava zima je bila že danes. Samo še par centimetrov snega bi. Ne preveč, ker to ne bo dobro za Ajšo. Pet, ga bo čisto dovolj. Toliko da je vse belo.
Bajka ima spet zapolnjeno življenje, saj se prišel brat domov. Kar pa tudi pomeni, da v bistvu nimam psa. Pogleda me le takrat, ko je čas za jest in čas za sprehod. Vmes....no, pa ko je čas za okrepčilni spanec, ker po novem spi pri njem.
Šnoflja mala, še zamert ji ne morem
Tudi Ajška je pokošena padla dol