Danes se mi je že drugič v istem rondoju zgodilo, da se mi je stara mama pripeljala nasproti v krožnem. Saj nič ne rečem, vem da je omejitev 40, samo halo kdo vozi 40? No kot kaže bom sedaj začela vozit, ker ja, moje srce ni več srce 20 letnice in tega ne prenese več tako lahko.
Po refleksih vem, da nisem še stara, ker mi je uspelo zmanevrirat mimo tete.
No pa stare mame tut ne flancajo rož v temi ob bateriji...bemti pa glih to počnejo ker ne morjo spat. A sem že stara al kaj? Pa dobr, ni bilo še pozno, ampak je hitro tema in nimam časa čez dan, rože so pa morale v zemljo. Nek glas mi je rekel, da je po enem tednu dovolj in da je danes zvečer, ko je že lepo padel mrak čas, da gredo mačehe v zemljo. Bom šla jutri pogledat kaj sem konec koncev naredila, ker mi je le ena mala baterija svetila ob tem.
Encijan se je prijel, upam da se obdrži. Spominja me na gore in na lepoto tam gor.
Jesen kliče k spremembi .....
Če je treba, se odzoveš klicu tudi ponoči.
Ne postajamo pametni od tega, kar smo slišali, temveč od tega, kar smo doživeli. (Karl GLOERSEN)
Jesen je čas umirjanja in čas pospravljanja tistega kar smo čez leto naredili. No to še ni to, ker še delamo, zato je jesen samo čas lepih barv in kontrastov.
Življenje tudi ni črno belo, ampak je vse kar nam barvna lestvica omogoči in kar smo pripravljeni sprejeti.
