Navada

Vse je narobe, oči je prišel domov in ker je bil operiran na desnem kolenu je zamenjal stran v postelji. Sedaj leži tam kjer je mami. In.....on nima tak kaj za počet in komaj zvečer, ko je čas za njun sprehod je Bajka prišla na to stran, da sta se pobožala.
No saj je prej tut prišla, samo čez posteljo po njegovi strani. Tega mislim, da ne bosta prakticirala, ker kolikor se spomnim leta nazaj, tresenje postelje zelo boli. Se spomim, da me je tretji dan bolelo, ko je muc predel.
Toliko o navadi. Tam ti nimaš kaj za delat, na mamino stran se ne hodi, razen če je nujno potrebno (še pes je noče pozdravljat...pa se ne zamisli)
Še ena navada...vedno ko pridem domov obe letita k meni. Ajšika je seveda vsa vesela čakala da parkiram in me je prišla takoj pozdravt (je me ni bilo 20 minut doma - to je velik za psa). V silnem veselju je skoraj spregledala očeta. Ko je ugotovila, da je tut on v avtu je bila v čisto svojem svetu.

Vsi imamo neke navade, ki nam konec koncev krojijo naše življenje. Od navade je odvisno smo zaradi njena na minusu al plusu.
Večji problem je pri tistih navadah, ki nas ovirajo pa se kar ne moremo odločit in jih črtat iz življenja.
Pa naj še kdo reče, da navada ni železna srajca.