Danes sem si šla pogledat še eno. Coursing. To je tekmovanje kjer psi tečejo za vabo, torej so to tekme za hrte. Ok bila je prva državna tekma letos in naj jim bo, da so imeli z začetkom eno uro in pol zamude. Kalkulirala sem pol ure in sem zato prišla kasneje, pa sem vseeno čakala. A ta čas sem sem se zapletla v pogovor z g. Vidicom o stanju v kinologiji in o društvu. Pogovarjala sva se o prihodnosti mojega društva, o tem da naj delam točno tako kot delam sedaj še naprej. Dal mi je luštno pripombo o KZS in je potrdil moje razmišljanje.
No ja, vem da me on ima rad in konec koncev tudi on meni veliko pomeni.
Itak, da brez slik ne gre. Ma ne bo jih preveč.
Veš za tiste, ki bi gledal pa tuki.
Zmagovalna danes je pa:Mnogi tekajo za srečo kot tisti raztresenec, ki išče svoj klobuk, pa ga ima ali v roki ali pa na glavi. (Jemes Sharp)
Tisto čemur pravim sreča se ti zgodi vedno ko ne pričakuješ. Konec koncev sem šla danes sem čisto iz drugega razloga. Dobiti material za internetno stran. Dobila sem pa čisto drug material in čisto nekaj česar nisem pričakovala. In to je tisto, kar ti daje elan za vsak dan. Poleg tega pa imamo srečo čisto ob sebi le videti jo moramo in ji dopustiti da se nas dotakne.